Na Kino Otok 2010 prihajajo:
Khavn De La Cruz, Kamerunsko ljubezensko pismo (Filipini, Kamerun 2010). Sekcija Odprti Otok
Eksperimentalen, izrazito luciden filmski ustvarjalec, ki vseskozi preiskuje in prečka meje lastnega umetniškega izraza. Podpisal se je pod 23 celovečercev in več kot 70 kratkih filmov, za večino je prejel številne nagrade. Sicer pa se redno predstavlja na mednarodnih festivalih, na katerih deluje tudi kot član žirij. Khavn De La Cruz je režiser, pesnik, glasbenik, komponist in vsestranski kulturni delavec.
Michael Glawogger, Nalezljiva zadetost (Austrija 2008). Sekcija Odprti Otok
Rojen leta 1959 v Gradcu, Avstrija. Študiral v San Franciscu in na Dunaju. Je pisec, režiser in filmski ustvarjalec, predvsem dokumentarcev in črnih komedij. Posnel je vrsto filmov, med drugim Das Vaterspiel (2008), Slumming (2006), Nacktschenchken (2003).
Sherad Anthony Sanchez, Greznica (Filipini 2008). Sekcija Odprti Otok
Rojen leta 1984 v Davau. Večkrat nagrajeni filipinski režiser je po nizu uspešnih kratkih filmov (Apple, 2005 in drugi) svoj dolgometražni prvenec Huling Balyan Ng Buhi: O Ang Sinalirap Nga Asoy Nila (Huling Balyan Ng Buhi: Or The Woven Stories Of The Other, 2007) posnel še pred diplomo na univerzi Ateneo De Manila. Zdaj »svež« diplomant sledi svojemu zanimanju za potopitev v življenje lokalnih skupnosti in filmsko teorijo – oboje je združil tudi v najnovejšem filmu Greznica.
Lee Ji-sang, Mongsil (Južna Koreja 2009). Sekcija Odprti Otok
Rojen leta 1956. Njegov drugi kratkometražec De-Pure Land (1996) je prikazan na prvi ediciji mednarodnega filmskega festivala v Pusanu. Celovečerni prvenec Dul hana sex (Yellow Flower, 2002) dodobra razburka domačo javnost spričo eksplicitnega prikazovanja spolnega akta na filmskem platnu in je kasneje vključen v omnibus štirih erotičnih zgodb Sajaseongeo (2002). Mongsil (2009) je njegov drugi celovečerec. Dela tudi kot producent.
Peter Von Bagh, Sodankylä za vedno (Finska 2010). Sekcija Silvanova Kinoteka
Rojen 1943 v Helsinkih, profesor zgodovine filma na Univerzi za umetnost in dizajn. Napisal je okoli 20 knjig in vodil prenekatero televizijsko in radijsko oddajo o filmu. Devet let zapored je direktor festivala Il cinema ritrovato v Bologni, že 25 let pa organizira tudi filmski Festival polnočnega sonca v Sodankyli. Kot scenarist in režiser je sodeloval pri več filmih, med katerimi so najodmevnejši Summer revolt (1970), I hired a contract killer (1990) in Helsinki, forever (2008).
Ksenia Surkova, igralka v filmu Sinko (Rusija 2009). Sekcija Trgatev
Mohammed Soudani, Javna govorilnica (Alžirija, Švica 2010). Sekcija Trgatev
Rojen leta 1949 v El-Chelifu v Alžiriji. Po diplomi na IDHEC (Institut des Hautes Études Cinématographiques) v Parizu je delal na alžirski televiziji kot snemalec. Od leta 1972 do 1986 je deloval v Švici. Med letoma 1992 in 2007 je posnel več kot 30 dokumentarcev za švicarsko televizijo RTSI. Samostojen režijski prvenec Waalo Fendo, Là où la terre gèle, ki ga je posnel leta 1997, je bil mednarodno sprejet. Sledita Sud – Les diseurs d’histoires (1998) in Vojna brez podob (Guerre sans image, 2002); slednji je bil leta 2005 ob številnih drugih festivalih predvajan tudi na Kino Otoku.
Souleymane Cissé, Povej mi, kdo si (Mali, France 2009). Sekcija Mojstri
Rojen v Bamaku leta 1940. Po srednji šoli nadaljuje izobraževanje v Moskvi, na VGIK. Leta 1975 posname Den Muso (The Young Girl), ki ga oblast prepove. Sledijo še Baara (Work, 1977), Finyè (The Wind, 1981) in Yeelen (Brightness, 1987), ki mu prinese nagrado v Cannesu. V nadaljevanju posname še Waati (1995). Souleymane Cissé, med drugim predsednik UCECAO, je sicer avtor naslednjih, še neizdanih filmov: Un Malien à Paris, Jatalaw (Cinéastes) in Le Divin (1999), Nyaminakaden (2002), Sory le Saint (2004) ali "Nyè" l'oeil du Cyclone (2005).
C.W. Winter, Sidrišče (Švedska, ZDA 2009). Sekcija Trgatev
Živi in deluje v Los Angelesu. Študiral je na kalifornijskem umetnostnem inštitutu (California Institute of the Arts). Sidrišče je njegov prvi celovečerni film. Je založnik in urednik umetnostne revije The Colonial.
Anders Edström, Sidrišče (Švedska, ZDA 2009). Sekcija Trgatev
Rojen na Švedskem. Živi v Tokiu. Je fotograf. Objavil je dve knjigi fotografij, sodeluje z revijo Purple, njegova dela pa so bila med drugim razstavljena v Parizu – npr. v Centru Pompidou. Sidrišče je njegov prvi režiserski podvig, v vlogi Ulle pa je nastopila njegova mama.
Goran Dević, Poplava (Hrvaška 2010). Sekcija Dobri Sosedje
Rojen leta 1971 v Sisku. Na Akademijo dramskih umetnosti v Zagrebu je bil sprejet v osmem poskusu; medtem je na isti univerzi zaključil študij prava in arheologije. Poleg kratkometražnih del Tri (2008) in Srečna država (Sretna zemlja, 2008) je posnel dokumentarce Jesam li se zajebo (2003), Uvozne Vrane (2004) in Nemam ti šta reć' lijepo (2006). Za celovečerni igrani prvenec Črnci (Crnci, 2009), ki ga je posnel z Zvonimirjem Jurićem, je prejel številne nagrade.
Peter Schreiner, Totó (Austrija 2009). Sekcija Dobri Sosedje
Rojen leta 1957 na Dunaju. Študiral je na dunajski filmski akademiji, dokumentarne filme pa snema od leta 1982; podpisal se je pod filmske naslove, kot so Grelles Licht (1982), Erste Liebe (1983), Kinderfilm (1985), Auf dem Weg (1988), I Cimbri (1991), Blaue Ferne (1994), Bellavista (2006) in Totó (2009).
Anna Sanmartí, Naseljena dežela (Španija 2009). Sekcija Trgatev
Rojena leta 1981 v Barceloni, kjer trenutno živi. Zaključila je študij avdiovizualnih komunikacij na univerzi Pompeu Fabra v Barceloni. Poleg Naseljene dežele je skupaj z Albo Moro posnela še kratek film Memories Without Rememberer (2004). Bivša pomočnica Joaquima Jordaja.
Khavn De La Cruz, Kamerunsko ljubezensko pismo (Filipini, Kamerun 2010). Sekcija Odprti Otok
Eksperimentalen, izrazito luciden filmski ustvarjalec, ki vseskozi preiskuje in prečka meje lastnega umetniškega izraza. Podpisal se je pod 23 celovečercev in več kot 70 kratkih filmov, za večino je prejel številne nagrade. Sicer pa se redno predstavlja na mednarodnih festivalih, na katerih deluje tudi kot član žirij. Khavn De La Cruz je režiser, pesnik, glasbenik, komponist in vsestranski kulturni delavec.
Michael Glawogger, Nalezljiva zadetost (Austrija 2008). Sekcija Odprti Otok
Rojen leta 1959 v Gradcu, Avstrija. Študiral v San Franciscu in na Dunaju. Je pisec, režiser in filmski ustvarjalec, predvsem dokumentarcev in črnih komedij. Posnel je vrsto filmov, med drugim Das Vaterspiel (2008), Slumming (2006), Nacktschenchken (2003).
Sherad Anthony Sanchez, Greznica (Filipini 2008). Sekcija Odprti Otok
Rojen leta 1984 v Davau. Večkrat nagrajeni filipinski režiser je po nizu uspešnih kratkih filmov (Apple, 2005 in drugi) svoj dolgometražni prvenec Huling Balyan Ng Buhi: O Ang Sinalirap Nga Asoy Nila (Huling Balyan Ng Buhi: Or The Woven Stories Of The Other, 2007) posnel še pred diplomo na univerzi Ateneo De Manila. Zdaj »svež« diplomant sledi svojemu zanimanju za potopitev v življenje lokalnih skupnosti in filmsko teorijo – oboje je združil tudi v najnovejšem filmu Greznica.
Lee Ji-sang, Mongsil (Južna Koreja 2009). Sekcija Odprti Otok
Rojen leta 1956. Njegov drugi kratkometražec De-Pure Land (1996) je prikazan na prvi ediciji mednarodnega filmskega festivala v Pusanu. Celovečerni prvenec Dul hana sex (Yellow Flower, 2002) dodobra razburka domačo javnost spričo eksplicitnega prikazovanja spolnega akta na filmskem platnu in je kasneje vključen v omnibus štirih erotičnih zgodb Sajaseongeo (2002). Mongsil (2009) je njegov drugi celovečerec. Dela tudi kot producent.
Peter Von Bagh, Sodankylä za vedno (Finska 2010). Sekcija Silvanova Kinoteka
Rojen 1943 v Helsinkih, profesor zgodovine filma na Univerzi za umetnost in dizajn. Napisal je okoli 20 knjig in vodil prenekatero televizijsko in radijsko oddajo o filmu. Devet let zapored je direktor festivala Il cinema ritrovato v Bologni, že 25 let pa organizira tudi filmski Festival polnočnega sonca v Sodankyli. Kot scenarist in režiser je sodeloval pri več filmih, med katerimi so najodmevnejši Summer revolt (1970), I hired a contract killer (1990) in Helsinki, forever (2008).
Ksenia Surkova, igralka v filmu Sinko (Rusija 2009). Sekcija Trgatev
Mohammed Soudani, Javna govorilnica (Alžirija, Švica 2010). Sekcija Trgatev
Rojen leta 1949 v El-Chelifu v Alžiriji. Po diplomi na IDHEC (Institut des Hautes Études Cinématographiques) v Parizu je delal na alžirski televiziji kot snemalec. Od leta 1972 do 1986 je deloval v Švici. Med letoma 1992 in 2007 je posnel več kot 30 dokumentarcev za švicarsko televizijo RTSI. Samostojen režijski prvenec Waalo Fendo, Là où la terre gèle, ki ga je posnel leta 1997, je bil mednarodno sprejet. Sledita Sud – Les diseurs d’histoires (1998) in Vojna brez podob (Guerre sans image, 2002); slednji je bil leta 2005 ob številnih drugih festivalih predvajan tudi na Kino Otoku.
Souleymane Cissé, Povej mi, kdo si (Mali, France 2009). Sekcija Mojstri
Rojen v Bamaku leta 1940. Po srednji šoli nadaljuje izobraževanje v Moskvi, na VGIK. Leta 1975 posname Den Muso (The Young Girl), ki ga oblast prepove. Sledijo še Baara (Work, 1977), Finyè (The Wind, 1981) in Yeelen (Brightness, 1987), ki mu prinese nagrado v Cannesu. V nadaljevanju posname še Waati (1995). Souleymane Cissé, med drugim predsednik UCECAO, je sicer avtor naslednjih, še neizdanih filmov: Un Malien à Paris, Jatalaw (Cinéastes) in Le Divin (1999), Nyaminakaden (2002), Sory le Saint (2004) ali "Nyè" l'oeil du Cyclone (2005).
C.W. Winter, Sidrišče (Švedska, ZDA 2009). Sekcija Trgatev
Živi in deluje v Los Angelesu. Študiral je na kalifornijskem umetnostnem inštitutu (California Institute of the Arts). Sidrišče je njegov prvi celovečerni film. Je založnik in urednik umetnostne revije The Colonial.
Anders Edström, Sidrišče (Švedska, ZDA 2009). Sekcija Trgatev
Rojen na Švedskem. Živi v Tokiu. Je fotograf. Objavil je dve knjigi fotografij, sodeluje z revijo Purple, njegova dela pa so bila med drugim razstavljena v Parizu – npr. v Centru Pompidou. Sidrišče je njegov prvi režiserski podvig, v vlogi Ulle pa je nastopila njegova mama.
Goran Dević, Poplava (Hrvaška 2010). Sekcija Dobri Sosedje
Rojen leta 1971 v Sisku. Na Akademijo dramskih umetnosti v Zagrebu je bil sprejet v osmem poskusu; medtem je na isti univerzi zaključil študij prava in arheologije. Poleg kratkometražnih del Tri (2008) in Srečna država (Sretna zemlja, 2008) je posnel dokumentarce Jesam li se zajebo (2003), Uvozne Vrane (2004) in Nemam ti šta reć' lijepo (2006). Za celovečerni igrani prvenec Črnci (Crnci, 2009), ki ga je posnel z Zvonimirjem Jurićem, je prejel številne nagrade.
Peter Schreiner, Totó (Austrija 2009). Sekcija Dobri Sosedje
Rojen leta 1957 na Dunaju. Študiral je na dunajski filmski akademiji, dokumentarne filme pa snema od leta 1982; podpisal se je pod filmske naslove, kot so Grelles Licht (1982), Erste Liebe (1983), Kinderfilm (1985), Auf dem Weg (1988), I Cimbri (1991), Blaue Ferne (1994), Bellavista (2006) in Totó (2009).
Anna Sanmartí, Naseljena dežela (Španija 2009). Sekcija Trgatev
Rojena leta 1981 v Barceloni, kjer trenutno živi. Zaključila je študij avdiovizualnih komunikacij na univerzi Pompeu Fabra v Barceloni. Poleg Naseljene dežele je skupaj z Albo Moro posnela še kratek film Memories Without Rememberer (2004). Bivša pomočnica Joaquima Jordaja.
