Banditi iz Orgosola

Banditi iz Orgosola

Bandits of Orgosolo

Banditi a Orgosolo

Vittorio De Seta

Italija

Italy 1961

režija/directed by

Vittorio De Seta

scenarij/screenplay

Vera Gherarducci, Vittorio De Seta

fotografija/cinematography

Vittorio De Seta

montaža/editing

Vittorio De Seta

zvok/sound

Fausto Ancillai, Nino Renda

glasba/music

Valentino Bucchi

igrajo/cast

Michele Cossu, Peppeddu Cuccu, Vittorina Pisano

producent/producer

Vittorio De Seta

prodaja/world sales

Cinecittà Holding Spa

via Tuscolana, 1055

00173 Roma

T +39 06 72286230

F +39 06 7221883

E f.terzulli@cinecitta.it

format/format

35 mm, čb/b&w

jezik/language

italijanščina/Italian

dolžina/running time

98’


Michelle je sardinijski pastir, ki ga po krivem obtožijo, da je ukradel ovce in ubil karabinjerja. Prepričan je, da v kraju, kjer oblastem ne gre zaupati, ne bo mogel dokazati svoje nedolžnosti. Med čakanjem na sojenje pa bi mu gotovo zasegli tudi čredo ovac. V strahu, da bo izgubil edino sredstvo za preživetje, s čredo in bratovo pomočjo pobegne prek gorate pokrajine. A ovce poginejo od izčrpanosti in tako se je prisiljen vrniti domov. Ko vidi, v kakšno revščino je pahnil svojo družino, se zateče prav k tistemu zločinu, za katerega je bil obtožen: oborožen ukrade čredo ovac...

“Živo se spominjam, kako sem na filmskem festivalu v New Yorku na začetku 60-ih let videl Bandite. To je bil eden najbolj neobičajnih in nenavadnih filmov, kar sem jih kdaj gledal.

Zgodba je preprosta; pastirja po krivem obtožijo za zločin in preganjajo po pusti in samotni pokrajini. Njegove ovce stradajo in v obupu je prisiljen postati razbojnik. Zgodba pa je hkrati zgodba otoka in njegovih prebivalcev. Postavljen v gorato pokrajino Barbagie na Sardiniji, film razkriva arhaični svet, ki ga še ni pokvarila sodobna družba. Prebivalci tega sveta govorijo starodaven jezik in živijo v skladu s pradavnimi zakoni. Sodobni svet je zanje tuj in sovražen. V njih je De Seta odkril ostanke starodavne skupnosti, ki še vedno nosi sledi nekdanje plemenitosti.

Spomnim se, kako me je očaral stil filma. Neorealizem je bil tu povzdignjen na višjo raven, kjer je bila režiserjeva vpetost v pripoved tako popolna, da je zabrisala mejo med obliko in vsebino, dogodki pa so diktirali formo. De Setin občutek za ritem, način, na katerega uporablja kamero, in njegova izjemna sposobnost stapljanja likov z okolji so bili zame popolno razodetje. De Seta je antropolog, ki govori z glasom poeta.“

Martin Scorsese, odlomek predstavitvenega govora s filmskega festivala Tribeca