Kako kaj ribe danes?

Kako kaj ribe danes?

How Is Your Fish Today?

Jin tian de yu ze me yang?

Xiaolu GUO

Kitajska/VB

China/UK 2006

režija/directed by

Xiaolu Guo

scenarij/screenplay

Rao Hui, Xiaolu Guo

fotografija/cinematography

Lu Sheng

montaža/editing

Emiliano Battista

zvok/sound

Philippe Ciompi

glasba/music

Matt Scott

igrajo/cast

Rao Hui, Lin Hao, Hao Ning, Xiaolu Guo

producenta/producers

Xiaolu Guo & Iris Maor

produkcija/production

Xiaolu Guo Productions, Orchid Films

prodaja/world sales

Xiaolu Guo Productions

format/format

DigiBeta, barvni/colour

jezik/language

kitajščina/Chinese

dolžina/running time

83’


Road movie, v katerem scenarist in protagonist njegovega filma, morilec, odpotujeta na skrajni sever Kitajske, da bi se tam naposled v tišini srečala. Lepljenka fikcije in realnosti.

Mladenič na jugu Kitajske ubije svojo ljubimko. Osamljen beži prek cele države proti svoji obljubljeni deželi, zasneženi vasici na severni meji. Scenarist za svojo pisalno mizo v Pekingu piše zgodbo o tem mladeniču. Skozi osebe v zgodbi njegovo lastno življenje pridobiva tehtnost, pomen in svobodo. Njegova domišljija briše meje med realnostjo in fikcijo. Zasnežena vasica leži ob tihi meji med Kitajsko in Rusijo. Stari vaščani ribarijo pod ledom, otroci v šoli prebirajo angleška berila in se učijo o Ameriki. V dolgih zimskih nočeh čakajo, da se vrne sonce. V skrivnostno vas prispe scenarist in se sreča s svojim namišljenim junakom, ležečim na poledeneli reki ob meji, prekriti s snegom. Moška motrita v led ukleščeno pokrajino. Prvi bi rad prečkal mejo in videl drugo stran sveta. Drugi hrepeni po vrnitvi v rodno mesto, ki ga je zapustil pred mnogimi leti.

»Pravzaprav je Raojevo potovanje v Mohe, to skrivnostno, najsevernejšo kitajsko vas, skoraj univerzalno privlačno in dostopno, saj se ljudje zlahka poistovetijo z idejo, da bi bila njihova življenja boljša, ko bi le našli svojo različico Raja.«

V. A. MacIan, BFFS

»Ljudje zdaj gledajo ta končni rezultat in si mislijo, da so ustvarjalci namenoma zamešali dokumentarno in igrano formo v en film, kar ni res. Tisto, v kar zares verjamemo (vsaj jaz in Rao Hui), je neobstoj razlik med tema dvema jezikoma. Resnično nismo prepletali teh dveh realnosti s pomočjo neke specifične metode. Dovolili smo, da se namesto nas odločajo situacije, saj je to tisto, kar nas uči narava življenja – živimo v subjektivni resničnosti in natančne meje med resničnostjo in fikcijo ni mogoče določiti. Živimo v naših sanjah, in vse je Lepotica dneva, vse govori o fantazijah, ki vdirajo v resničnost, ali o resničnosti, ki vlamlja v fantazije.«

Xiaolu Guo