Lepilo - zgodba o odraščanju v praznini

Lepilo - zgodba o odraščanju v praznini

Glue

Glue – historia adolescente en medio de la nada

Alexis Dos Santos

Argentina/VB

Argentina/UK, 2006

režija/directed by

Alexis Dos Santos

scenarij/screenplay

Alexis Dos Santos

fotografija/cinematography

Natasha Braier

zvok/sound

Fernando Soldevilla

montaža/editing

Alexis Dos Santos, Ida Bregninge, Leonardo Brzezicki

igrajo/cast

Nahuel Pérez Biscayart, Nahuel Viale, Ines Efron, Verónica Llinás, Héctor Díaz, Florencia Braier

producenta/producers

Soledad Gatti-Pascual, Alexis Dos Santos

produkcija/production

The Bureau Film Company

28 Goodge Street

London W1T 2QQ, GB

T 207 580 81 82

E mail@thebureau.co.uk

prodaja/world sales

The Bureau Film Company

28 Goodge Street

London W1T 2QQ, GB

T 207 580 81 82

E mail@thebureau.co.uk

format/format

35 mm, barvni/colour

jezik/language

španščina/Spanish

dolžina/running time

115'

Dečka, Lucas in Nacho, ter njuna prijateljica Andrea odraščajo in se spopadajo z rastočimi težavami pubertete v majhnem, zakotnem patagonijskem mestecu. Lucasa muči neizbežno bližajoča se ločitev staršev. Nacho se navdušuje nad glasbo in seksom. Andrea je zaskrbljena zaradi svojega prepočasi razvijajočega se telesa. Vezi, ki se spletajo med najstniki, so neločljive.

Večkrat nagrajeni prvenec debitanta Alexisa Dos Santosa izžareva intenzivnost, kakršno lahko doseže le nadarjena igralska zasedba, ki se ne boji tveganja, in filmska zgodba, ki korenini v intimni izkušnji poznavanja snovi. Prizori so posneti na improviziran način; do izraza tako pride divja lepota prepihane, vroče in izsušene poletne pokrajine.

»V razširjenem podžanru filmov o bolečinah odraščanja in seksualnem prebujanju mladih se je treba resnično potruditi, če želiš pokazati kaj novega. Alexisu Dos Santosu uspe z minimalnimi sredstvi. Z denarjem, ki mu ga je za razvoj projekta naklonil Hubert Bals Fund, je Dos Santos organiziral delavnico, zasedel vloge ter s pomočjo digitalnega videa in delno na superosmičko posnel film v vetrovnem predelu patagonske puščave, v mestecu, kjer je odrasel. Tam se je znašel leta 1978 pri osmih letih, ko so njegovi starši iz političnih razlogov pobegnili iz Buenos Airesa. Ena od rdečih niti filma Lepilo je tako tudi občutek, da se nahajaš na napačnem kraju, podkrepljen z željo po uporništvu, ki se daleč stran od velikega mesta in sorodnih duš ne more uresničiti. S svojimi atmosferičnimi podobami in akustiko ter čudovito igro v celoti mlade igralske posadke Lepilo na navidez lahkoten način obudi v življenje vsa neoprijemljiva občutja pubertete. Majhen svet spremljamo skozi oči petnajstletnega Lucasa. Razmerje njegovih staršev je v najboljšem primeru krhko, vendar si Lucas s tem noče preveč beliti glave. Skupaj z najboljšim prijateljem Nachom se spoprijateljita z muhastim dekletom Andreo. Družno zabijajo čas in brenkajo po kitarah, pri čemer – za poznavalce – zvenijo kot Violent Femmes, preden so se naučili igrati. Seveda gredo tudi skozi obvezne zgodnje faze seksa in drog oziroma tistega, kar se izdaja za droge.«

Sandra den Hamer, Rotterdamski mednarodni filmski festival

»Vsak trenutek tega filma izžareva energijo, vizijo in eksperimentiranje mladega, vznemirljivega filmarja.«

Marian Masone, Film Society of Lincoln Center, New York