Zapiski kontrolorja prog

»Prvi prizor Zapiskov kontrolorja prog nas nemudoma vpelje v svoj svet in nam predstavi novega režiserja, ki pa svojo obrt že samozavestno in zrelo obvladuje. Starec v tradicionalni kazahstanski noši vzdolž železniških tirov izvaja nekakšen čudaški ples, poskakuje sem in tja po železniških pragovih, medtem pa njegova obuta stopala začutijo vsakršno nepravilnost na tirih. Ko odkrije napako, jo označi s kamnom. Starec, ki ga upodablja eden redkih poklicnih igralcev v zasedbi, Nurzhuman Ikhtymbayev, je sicer slep, a tudi moder, potrpežljiv, duhovit in neuničljiv. Je ideal starega očeta, brez sentimentalnosti in klišejev. (...) Ta navidez preprosta pripoved se razgrne skozi niz podob in prizorov, katerih lepota, globina in subtilnost nam mestoma jemljejo dih, pogosto prikazujejo stanje slepote na izrazito drugačen način in upodabljajo osrednjo tematiko filma, konflikt med sodobnim in tradicionalnim, ter hkrati odražajo intenzivno telesnost trenutka. (...) Zapiski kontrolorja prog niso nostalgični, pač pa je to radosten in hkrati melanholičen film. Namesto, da bi sentimentalno tarnal spričo izgubljene mitske preteklosti, obuja in potrjuje način življenja, ki izginja, umirajoč odnos do narave in ljudi, ki je bistvenega pomena za preživetje človeštva«

Peter Keough, žirija FIPRESCI, Torino

»V Kazahstanu sem edini kontrolor prog med filmskimi režiserji in edini režiser med kontrolorji prog.«

Žanabek Žetiruov