|
 Abderrahmane SISSAKO (Mali, režiser, Bamako: 30. maj do 3. junij)
Rojen leta 1961 v Kiffi, v Mavretaniji. Otroštvo je preživel v Maliju, po končani srednji šoli se je odpravil v Moskvo. Študiral je na Filmskem inštitutu VGIK, kjer je diplomiral s filmom Le Jeu. Film je bil leta 1991 predvajan na filmskem festivalu v Cannesu in je prejel lepo število nagrad. Po diplomi je Sissako v Moskvi posnel film Oktyabr, v katerem je skozi zgodbo o nemogočem ljubezenskem razmerju obdelal tematiko izgnanstva. Svoj četrti film Le chameau et les bâtons flottants je posnel po la Fontainovi basni. V letu, ko je končal film Življenje na zemlji (La vie sur terre), je osnoval pariško družbo DUO Films. Kot posledica avtorjevega nomadstva sta rdeči niti njegovega opusa izgnanstvo in tegobno, nerazrešeno razmerje med Afriko in Evropo. Ustvaril je opus, ki nenehnolebdi med igranim in dokumentarnim, hkrati pa je njegova posebna domena tudi ta, da v filmih angažira neprofesionalne igralce. Improvizacija v njegovem ustvarjanju igra pomembno vlogo, saj Sissako meni, da je režiser, kadar dela z amaterskimi igralci, bolj v vlogi učenca kot učitelja, to pa pomeni, da mora biti v življenju stalno odprt. Sissako je star znanec domačega občinstva: odmevna kinotečna retrospektiva Kino Afrika je bila v letu 2000 odprta z njegovim filmom Življenje na zemlji, prva edicija festivala Kino Otok pa je leta 2004 predvajala film Čakajoč na srečo, ki je bil pozneje tudi v redni kinematografski distribuciji.
|
 Mahamat-Saleh HAROUN (Čad, režiser, Suša: 31. maj do 3. junij)
Rojen leta 1960 v mestu Abéché v Čadu. V Parizu študira film in nato v Bordeauxu novinarstvo. Leta 1999 zrežira svoj prvi celovečerec Bye Bye Africa, ki na filmskem festivalu v Benetkah prejme nagrado za najboljši prvenec. Leta 2002 režira film Abouna, ki je izbran za predvajanje v Cannesu. Suša je njegov tretji celovečerec.
|
 Žanabek ŽETIRUOV (Kazakstan, režiser, Zapiski kontrolorja prog: 30. maj do 5. junij)
Rojen leta 1958 v Kazahstanu. Leta 1986 je diplomiral na Fakulteti za filologijo Kazahstanske državne univerze. Nato je začel delati kot železniški kontrolor prog. Leta 1992 je konal študij scenaristike in filmske režije v Moskvi, po tem pa je zrežiral svoj prvi kratki film in posnel vrsto dokumentarcev. Film Zapiski kontrolorja prog je njegov prvi igrani celovečerec.
|
 Inés EFRON (Argentina, igralka, Lepilo: od 2. junija)
|
 Kumondor ABYLOV (Kirgizistan, igralec, Saratan: 31. maj do 5. junij)
|
 Vittorio DE SETA (Italija, režiser, Banditi iz Osorgola, Pisma iz Sahare: od 2. junija)
Rojen 15. oktobra 1923 v Palermu. Kot režiser debitira s serijo z neorealizmom navdahnjenih dokumentarcev, ki se osredotočajo na delovne pogoje Sicilije in Sardinije (Isole di fuoco, nagrada za najboljši dokumentarec v Cannesu 1955, Surfarara, srebrna plaketa in nagrada Davida di Donatella 1956/57 in številne druge). Banditi a Orgosolo (1961), za katerega tudi napiše scenarij, ga producira, zmontira in fotografira, je njegov celovečerni prvenec. Gre za jedrnato, udarno delo s poudarjeno socialno vsebino, posneto z lokalnimi naturščiki. Film na beneškem festivalu prejme nagrade za najboljši prvenec, najboljšo črno-belo fotografijo, srebrni trak in številna druga prestižna priznanja. De Setini drugi igrani filmi so Un uomo a meta (1966), bolj intimno, introspektivno delo; L'invitata (1969), De Setina edina 'tradicionalna’ produkcija; in Diario di un maestro (1973), v katerem režiser protestira proti državnemu 'zapravljanju’ (citat italijanskega aktivističnega intelektualca Danila Dolcija) Italijanov. De Setin sloves je nedavno segel tudi v Združene države Amerike, kjer je leta 2005 Martin Scorsese predstavljal režiserjeve filme na več festivalih, znameniti newyorški muzej MoMA pa je organiziral retrospektivo avtorjevih filmov.
Vittorio De Seta, danes star triinosemdeset let, je ikonični italijanski režiser, čigar opus sestavlja na ducate dokumentarnih filmov, številni kratki in samo štirje igrani filmi. Večni samotar italijanskega filma živi v Kalabriji, daleč od filmskih prestolnic, stran od filmskega sveta in filmskih tokov. De Seta je danes ena poglavitnih referenčnih točk za raziskave realnosti skozi film, ključni model za raziskovalni dokumentarec.
|
 Peter SCHREINER (Avstrija, režiser, Bellavista, 31. maj do 5. junij)
Rojen leta 1957 na Dunaju. Filmografija (dokumentarni filmi): 1994 Blaue Ferne; 1991 I Cimbri; 1988 Auf dem Weg; 1985 Kinderfilm; 1983 Erste Liebe; 1982 Grelles Licht.
|
 Jacqueline VEUVE (Švica, režiserka, Srčna meglenica, Umetnikovo plačilo in Mala dama iz kina Capitole: 31. maj do 5. junij)
Pred začetkom sodelovanja z Jeanom Rouchom na pariškem Musée de l'Homme leta 1955 in z Richardom Leacockom na Massachusetts Institute of Technology je Jacqueline Veuve v Švici in Franciji študirala bibliotekarstvo, film in antropologijo. Kariero filmarke začne s kratkim prvencem Le panier à viande (1966). Njen prvi celovečerni film La mort du grand-père ou Le sommeil du juste je leta 1978 povabljen na filmski festival v Locarnu. Od takrat naprej posname vrsto dokumentarcev in dva igrana filma: Parti sans laisser d'adresse (dobitnik številnih nagrad, predvajan tudi v Cannesu) in L'Évanouie. Skoraj vsi njeni filmi so mednarodno nagrajeni. Jacqueline Veuve je tako danes podpisana pod več kot petdeset filmov. Snemanje in opisovanje njene dežele brez odvečne nostalgije in prek osredotočanja na vojsko, kmete, vinogradnike, obrtnike, dobrodelne ustanove in, seveda, ženske, napravlja iz te filmarke eno najpomembnejših ustvarjalk švicarskih dokumentarcev. Več o avtorici: http://www.jacquelineveuve.ch/
|
 Boris LEHMAN (Belgija, režiser, Poskus opisati sebe: 30. maj do 3. junij)
Boris Lehman se rodi leta 1944 v židovsko družino. Ustvarja podobe lastnih obsesij, včasih povezanih z njegovimi židovskimi koreninami. Kot koscenarist, asistent ali igralec je sodeloval s številnimi belgijskimi režiserji, med drugim s Chantal Akerman in Henrijem Storckom. Njegovi filmi so neločljivo povezani z avtorjevim življenjem v Belgiji ter umetniškim in javnim utripom Bruslja. Boris Lehman ni samo producent in režiser vseh svojih filmov; tudi kaže jih najraje sam, včasih po dnevnih sobah svojega občinstva. Lehman je profesionalec »domače izdelave«. Snema filme o stvareh, ki so mu blizu. Njegov poetičen, absurden in ironičen pogled ni daleč od etnološkega pristopa. Njegove občasno zelo intimne osebne izpovedi se zlahka zasukajo v prevpraševanje širših problemov Zahodne Evrope, poskusov razumevanja Drugega ali smisla življenja. Filmom se pozna vpliv avtorjevih umetniško-filozofskih zavez. Njegov odnos do časa ne pozna stresa: film Babel / Lettre à mes amis restés en Belgique je, na primer, dolg šest ur (gre za prvi del tetralogije v nastajanju). Lahko bi rekli, da je Lehman svoje življenje spremenil v film, medtem ko so filmi postajali njegovo življenje. Nič čudnega potemtakem, da njegova filmografija šteje na stotine del; marsikateri film je bil zmontiran za priložnost ene same projekcije. Lehmanov način razumevanja filma je soroden razmišljanju Jonasa Mekasa, ki filmarja vidi kot umetnika, čigar atelje in material sta njegov vsakdan. Boris Lehman je vsekakor filmar, ki ga je v kontekstu neodvisne belgijske kinematografije nemogoče opredeliti.
|
|
Slobodan VALENTINČIČ (Slovenija, OM production: 31. maj do 5. junij)
|
 Jurij MEDEN (Slovenija, režiser, Operation Mammoth: 30. maj do 5. junij)
Rojen leta 1977 v Ljubljani.
|
 Christopher COPPOLA (ZDA, režiser, PAH-FEST: 31. maj do 4. junij)
Christopher Coppola je avtor osmih celovečernih filmov. Coppola je soustanovitelj in javni predstavnik organizacije EARS XXI, miniaturnega filmskega in televizijskega studia. EARS XXI se ukvarja tudi z izobraževanjem. Coppola je trenutno sredi postprodukcije enournega televizijskega pilota The Biker Chef. Nanizanka bo preplet visokooktanskih popotniških pustolovščin s humorjem, lokalnimi kulturami, motorji in izborno hrano. Coppola nastopa v vlogi režiserja in naslovnega junaka, motorista-kuharja. Coppola je aktiven član ameriškega združenja režiserjev (Director’s Guild of America) in navdušen javni zagovornik neodvisnega snemanja filmov in novih tehnologij, ki poleg »high definition« videa vključujejo tudi filme, posnete s pomočjo prenosnih telefonov. Coppola je študiral glasbeno kompozicijo na univerzi v Redlandu. Nato je študiral film na Umetniškem inštitutu San Francisca.
|
 Nicolas REY (Francija, režiser, Schuss!: 2. junij do 5. junij)
Rojen leta 1968. Za razliko od znamenitega ameriškega režiserja njegovo ime ni psevdonim, niti ni sin francoskega eksperimentalnega filmarja Georgesa Reya. Filme snema vse od leta 1993; leta 1995 sodeluje pri ustanovitvi pariškega filmskega laboratorija v lasti umetnikov L’Abominable. Njegovi filmi lebdijo nekje med fotografijo, dokumentarcem in eksperimentalnim filmom. Več informacij: http://nicorey.club.fr/index.html (photo: F.J. Chotard)
|
 Graham ROBERTSON (ZDA, režiser, Spretni Edwards: 3. junij do 7. junij)
Rodi se v Koloradu in študira film v Santa Feju v Novi Mehiki. Zadnjih osem let dela v Los Angelesu kot opremljevalec filmskih prizorišč in grafični oblikovalec pri številnih filmskih projektih in televizijskih oddajah. Je tudi soustvarjalec priljubljene spletne serije Galaxy Defenders. Spretni Edwards je njegov celovečerni filmski prvenec.
|
 José ARAÚJO (Brazilija, režiser , Skušnjave brata Sebastijana: 31. maj do 5. junij)
Rodil se je in odraščal v ruralnem predelu brazilske Severovzhodne pokrajine. Leta 1973 je zapustil Brazilijo in odšel študirat film na Državno univerzo v San Franciscu. Štiri leta pozneje je ustvaril dokumentarni film Salve a Umbanda, ki obravnava afro-brazilsko religijo Umbanda. Leta 1997 je za svoj prvi igrani celovečerec O Sertão das Memórias prejel številne nagrade. Film O Sertão das Memórias je bil vključen v izbor mednarodnih kritikov kot eden od '150 najboljših tujejezičnih filmov devetdesetih let, ki niso prišli v distribucijo' po podatkih revije Film Comment. Leta 2005 je nastal njegov drugi igrani celovečerec Skušnjave brata Sebastijana.
|
 Abolfazl JALILI (Iran, režiser, Polno ali prazno: 6. junij do 8. junij)
Rojen v iranskem mestu Saave leta 1957. Študiral je na Fakulteti za dramske umetnosti v Iranu in nato delal na državni televiziji (IRIB) kot producent številnih otroških filmov. Filme je začel snemati že kot najstnik. Posnel je veliko kratkih dokumentarcev o socialnih problemih in vojni. Leta 1983 je posnel svoj prvi celovečerni film z naslovom Milad. Njegovi filmi so bili prikazani in nagrajeni na številnih mednarodnih festivalih.
|
 Boris PETKOVIČ (Francija/Slovenija, režiser, PARIS.LOVE: 8. junij do 11. junij)
Rojen 22. aprila 1977 v Zenici. Diplomiral na Fakulteti za pomorstvo v Kopru. Med leti 1996 in 2003 je živel v Ljubljani, kjer je delal kot režiser. V letu 2006 je končal filmsko šolo EICAR v Parizu, kjer trenutno živi dela.
|
