pogovori

za isolacinema.org piše Oana Stupariu
foto © Jože Rehberger Ogrin

Vaši filmi predstavljajo nekakšen rentgenski pogled na regijo, iz katere prihajate. Kako se od prikazanih problemov odtrgate in nanje pogledate od daleč?
Zame kot filmarja je poglavitna motivacija interes za mikrokirurgijo človeške duše. Ta je tarča mojega pogleda. Bolj kot dejanja me zanimajo ljudje in prepričan sem, da je vsako dejanje zgolj posledica odnosov med ljudmi. Pripovedujem pač zgodbe o ljudeh, ki živijo v moji deželi. Če bi hotel posneti film v drugem okolju, bi to storil le, če bi me na nanj vezala kakšna posebna ideja ali odnos. Beri dalje »

pogovarjal se je Denis Valič
foto © Jože Rehberger Ogrin

Omenila ste, da sta s sodelavcem Willijem Behnischem pričela pisati scenarij za film Usoda vulkana izhajajoč iz podobe moškega v ognju. Gre za kakšno konkretno ali povsem abstraktno podobo?

Konkretno, za podobo iz filma Nostalgija Andreja Tarkovskega. Tam se moški polije z bencinom in zažge. Zdelo se nama je, da ta podoba povzema oziroma sintetizira občutje, ki sva ga imela o Argentini. Toda nazadnje to sploh ni bilo pomembno, saj sem med samim snemanjem zavrgla večino prvotno napisanega scenarija. Beri dalje »