Destinacija Srbistan

Doku-drama, v kateri begunci z razdejanih področij Afrike ter Bližnjega in Srednjega vzhoda sami rekonstruirajo prizore iz svojih življenj in nam tako omogočijo vpogled v notranje svetove ljudi, primorane pretresljivih odisej. V širokem in pestrem polju skrajnosti »trdnjave Evrope« in »Evrope človekovih pravic« se izrišejo obrazi velikega števila pribežnikov, ki jih v medijih pogosto spoznavamo kot anonimno, abstraktno maso.






Destinacija Srbistan/Destinacija Serbistan/Logbook_Serbistan
režija/directed by Želimir Žilnik scenarij/screenplay Želimir Žilnik fotografija/cinematography Miodrag Milošević, Orfeas Skutelis glasba/music Meho Puzić, Gabriella Benak, Milan Nenin zvok/sound Filip Vlatković 
montaža/editing Vuk Vukmirović nastopajo/featuring Stanley Akumbe, Mohamed Lee, Ibrahim Karabo, Duru Jelad
producentka/producer Sarita Matijević produkcija/production Playground produkcija distribucija/distribution Playground produkcija
format/format DCP dolžina/running time 94'



PROJEKCIJA:
Art kino Odeon
4. 6., 18:15



Želimir Žilnik (1942) velja za enega najbolj produktivnih, kritičnih in odmevnih filmskih ustvarjalcev s področja nekdanje Jugoslavije. Mednarodni sloves je požel že s kultnim prvencem Zgodnja dela (Rani radovi, 1969), ki mu je doma prinesel oznako »črnovalovec«. V 70. letih je v Nemčiji posnel vrsto družbenokritičnih del. Po vrnitvi v Jugoslavijo je v 80. letih ustvaril povsem samosvojo filmsko govorico, hibrid dokumentarnega in igranega.


***


Želimir Žilnik – avtor, ki je v svojem opusu nanizal na desetine igrano-dokumentarnih del, že na samem začetku svoje filmske kariere postavi film na ustvarjalno križišče kritične teorije, družbenopolitičnega angažmaja in prakse vsakdanjega življenja. Nekoč je dejal, da film ni odvisen od realnosti kot take, ampak od filmarjeve transformacije realnosti: »Zame je edina neizčrpna tema filma tista, ki je povezana z odnosom med individualnimi usodami in družbo na splošno. Dokumentaristični impulz lahko še zlasti močno izraža splošno skrb za človeške usode. Dolžnost filma bi morala biti onkraj golega beleženja dejanskosti, v iskanju, analiziranju, zastavljanju vprašanj in tudi navduševanju občinstva.«

Protagonist ne le jugoslovanskega novega, ampak (s strani oblasti pejorativno etiketiranega) »črnega« vala v šestdesetih v svoje filmsko ustvarjanje vpelje uporabo dokumentarno-dramatičnega režijskega pristopa, neke vrste »doku-drame« ali dramatiziranega dokumentarca, ki na eni strani izvira iz delovanja v dokumentarnem polju, na drugi strani pa iz neposrednega soočenja z realnostjo. Žilnikov preplet dokumentarnega in fiktivnega postane njegova slogovna znamka, ki ji je zvest še danes. V svojih filmskih zavzemanjih vselej sodeluje z lokalnim prebivalstvom in družbenimi akterji, v njegovih filmih nastopijo naturščiki, ki odigrajo najboljšo mogočo verzijo samih sebe, grobo sopostavljene podobe pa dajejo njegovim filmom občutek spontanosti.

V doku-drami Destinacija Srbistan, ki jo je Žilnik snemal v letu 2014 na različnih lokacijah v Srbiji (Subotica, Sjenica, Tutin, Novi Pazar, Bogovađa, Banja Koviljača, Beograd in Novi Sad), sledimo ilegalnim priseljencem in prosilcem za azil, ki so iz Severne Afrike in z Bližnjega vzhoda pobegnili pred vojno in revščino. Nastanjeni so v zbirnih centrih. Pot jih je zanesla v Srbijo, kjer so morali skozi kompliciran proces prilagajanja na novo družbeno okolje, sedaj pa želijo doseči »boljši jutri« na končni destinaciji – v eni izmed držav EU. Skozi usode posameznikov film razgrne družbeno-politični kontekst, v katerem se nahajajo migranti.

»Pred 25 leti se je na svetovni ravni pozivalo k spremembam, ki bi povrnile dostojanstvo in boljše življenje našim narodom. Sedaj je slika nasprotna. Grajenje zidov med državami zaradi imigrantov ruši vse tisto, zaradi česar je bil porušen Berlinski zid. Vse tisto, v imenu česar so rušili Berlinski zid, je sedaj porušeno. Zid predstavlja konkreten primer, kako politiki pljunejo lastnemu narodu v obraz.« (Ž. Ž.)  

Maja Krajnc