Jagnje

Ko devetletnega Ephraima pošljejo od doma k sorodnikom, vzame s sabo svojo ljubljeno ovčko Chuni. Toda ker je ovca v Etiopiji predvsem hrana ali daritev za bogove, je Chuni v nenehni nevarnosti. Jagnje, prvi v Cannesu predstavljeni etiopski film, z zgodbo o nepreračunljivem odnosu med živaljo in otrokom prinaša vizijo drugačne, družbene, ne ekonomske modernizacije.






Jagnje/Lamb
režija/directed by Yared Zeleke scenarij/screenplay Yared Zeleke fotografija/cinematography Josée Deshaiesglasba/music Christophe Chassol zvok/sound Till Heinrich Röllinghoff montaža/editing Véronique Bruque igrajo/castRediat Amare, Kidist Siyum, Welela Assefa, Surafel Teka, Rahel Teshome, Indris Mohamed 
producenti/producersLaurent Lavolé (Gloria Films), Ama Ampadu (Slum Kid Films), Johannes Rexin (Heimatfilm) distribucija/distribution Films Distribution
format/format DCP dolžina/running time 94' 



PROJEKCIJI:
Letni kino Manzioli
2. 6., 21:00

Kulturni dom
4. 6., 15:00
Predfilm: Spomin na vojno/Ricordi di una guerra
(Kinoatelje v sodelovanju z Večstopenjsko šolo s slovenskim učnim jezikom, Doberdob, 2015, 9')
Dogajanje pred filmom



Botra filma je Breda Pečan.


Yared Zeleke (1978) je študiral film na Univerzi v New Yorku. Preden se je posvetil režiji, je delal za različne nevladne organizacije v ZDA, Etiopiji, Namibiji in na Norveškem. Kot scenarist, producent, režiser in montažer je ustvaril več kratkih dokumentarnih in igranih filmov. V rodni Etiopiji je kot montažer sodeloval pri nastanku dokumentarcev za Organizacijo ZN za industrijski razvoj. Jagnje je njegov celovečerni prvenec.

***

Jagnje
je prvi celovečerni film mladega etiopskega režiserja Yareda Zelekeja. Čeprav je zgodba zelo preprosta, gre za pripoved o globljih čustvih do domovine, narave in družinskega življenja. Zeleke nam pripoveduje o devetletnem Ephraimu, ki je izgubil mater. Oče ga odpelje daleč od doma, v kraj, kjer živi njegova teta. Edino, kar vzame s seboj, je njegovo jagnje Chuni, ki je hkrati njegov prijatelj, brat in igrača. A v ubožni Etiopiji jagnje predstavlja meso za hrano, hkrati pa ima zakol kot daritev za bogove religiozni pomen. Chuni je zato v nenehni nevarnosti.

Zeleke nam s svojim nizkoproračunskim filmom prinaša okus po državi, ki jo komajda poznamo. Jagnje je prvi etiopski film, ki se je predstavil v Cannesu – surovi svet podeželske vzhodne Afrike kot ostro nasprotje bleščeči festivalski prestolnici. Zeleke odnos med živaljo in otrokom na platnu prikaže na način, ki mu lahko rečemo visoka umetnost. Gledalec začuti bližino med njima in od samega začetka razume, da se Ephraim ne more ločiti od ljubljenega Chunija.

Ephraim se ne zna vključiti v tuji svet svoje tete kot družinski član, saj ne more pozabiti matere in vsega, kar se je naučil pri njej, denimo kuhanja. Zeleke prelomi nekaj tradicionalnih pravil, ki vladajo vsakdanjemu življenju Etiopijcev, posebej na področju odnosov med spoloma. Čudovito je videti mlado dekle Tsion, ki se upre, ker noče slediti pravilom družbe. Vzpostavljeno je nasprotje med fantom, ki kuha, in dekletom, ki bere časopise, ter med njunima pričakovanima vlogama v družbi. Oba sta izrazita primera neprilagodljivosti.

Zeleke nam ponudi vizijo modernizacije, ne v gospodarskem, temveč v družbenem smislu. Po njegovem gospodarska zaostalost in preprosti arhaični kmečki svet predstavljata priložnost za vsesplošno odpravo postkolonialnega sistema, v primeru Etiopije pa za zmago nad fevdalno dediščino cesarja Haileja Selassieja. Na Zelekeja je s svojo protikapitalistično kritiko vplival Pier Paolo Pasolini, ki je tudi sam obiskal Etiopijo, da bi poiskal lokacije za snemanje filma Cvet tisoč in ene noči (Il fiore delle mille e una notte). Zeleke se je s Pasolinijevimi filmi srečal med študijem v ZDA in ob njih razvil lastno filozofijo o nerazvitosti in subproletariatu. Po mojem mnenju Yared Zeleke ni le velik filmski talent. Všeč sta mi tudi solidarnost in ljubezen do sodržavljanov, ki ju izkazuje v svojem delu.

Zato sem izbral ta film za prikazovanje na Kino Otoku.

Helmut Groschup, član mednarodnega sveta Kino Otoka in kulturni ambasador Izole

***

O daljni Etiopiji vemo tako malo, da nam kakršnokoli sporočilo, obvestilo ali vest o njej odpre množico vprašanj o njenih prebivalcih, naravi, življenjskih pogojih ...

Film Jagnje nam predstavlja delček življenja v tej od suš izmučeni deželi skozi oči dečka, ki je izgubil mamo. Oče ga odpelje v varstvo k sorodnikom daleč od rojstne vasi in edina vez s prejšnjim življenjem je njegova ovčka, ki se ji kljub očetovemu prepričevanju in stričevim pritiskom noče na noben način odreči, a ga nazadnje zapusti tudi ona.

Spočetka sem se spraševala, zakaj je režiser Yared Zeleke izbral za film o dečku in ovci naslov Jagnje. Ko pa se zgodba odvija pred našimi očmi, postaja iz kadra v kader, iz boja v boj, iz napora v napor vedno bolj jasno, da je JAGNJE dejansko  deček Ephraim, osrednja osebnost vsega dogajanja v družini, na mestni tržnici, na gorskih pašnikih njegove domovine, v tradicionalističnem okolju, kjer delitev moški : ženske prinaša strogo določene naloge in pravice in kamor moško delo pri kuhi zagotovo ne spada.

Ko si boste ogledali to filmsko pesnitev, naj vam ne bo nerodno, če se vam bodo orosile oči – JAGNJE Ephraim se v vsej svoji nežnosti in krhkosti na koncu vendarle ne zlomi, kljub bolečini, ko ga zapusti tudi njegova ovčka Chuni. Samo jagnje ni več – zave se, da ima še vedno očeta, ki ga ima rad, in on ima rad njega.

Nam, večno nezadovoljnim Slovenkam in Slovencem pa naj ta prelepi film pove še nekaj res pomembnega: ni važno, kaj vse poseduješ, ali se sploh zavedaš obstoja vseh mogočih tehničnih in tehnoloških dobrin in dosežkov – srečo lahko najdeš v vsakršnih razmerah in v vsakem okolju, samo da te ima nekdo rad in da imaš ti rad njega.

Breda Pečan, botra filma