Avgustovsko kosilo
Avgustovsko kosilo
Pranzo di ferragost
Mid-August Lunch
Italija/Italy 2008
režija/directed by:
Gianni Di Gregorio
scenarij/screenplay:
Gianni Di Gregorio, Simone Riccardini
fotografija/cinematography:
Gian Enrico Bianchi
glasba/music:
Ratchev & Carratello
zvok/sound:
Filippo Porcari
montaža/editing
Marco Spoletini
igrajo/cast
Gianni Di Gregorio, Valeria De Franciscis, Marina Cacciotto, Maria Calì, Grazia Cesarini Sforza, Alfonso Santagata, Luigi Marchetti, Marcello Ottolenghi, Petre Rosu, Biagio Ursitti
producent/producer
Matteo Garrone
produkcija/production
Fandango S.r.l.
Viale Gorizia 19, 00198 Rim
E fandango@fandango.it
prodaja/world sales
Fandango S.r.l.
format/format
35 mm, barvni/colour
dolžina/running time
75'
»Tam, kjer jih pustiš, tam ostanejo … Saj so čisto krotke, ubogljive in malce senilne,« pravi administrator hišnega kondominija, ko v času italijanskega »ferragosta« zaupa svojo mater v oskrbo Giovanniju. Zaradi številnih finančnih dolgov je ta primoran sprejeti ponudbo. Za nameček mu pripelje še teto, njegov osebni zdravnik pa svojo mater. Giovanni se tako znajde v vlogi kuharja, sluge, tolažnika ter posrednika med štirimi simpatično nebogljenimi upokojenkami v improviziranem penzionu za ostarele v lastnem domu. Vajen svoje petične in jezične matere ter nenehnih kapric, vlogo izpelje odlično.
Avgustovsko kosilo je preprosta, očarljiva in iskriva pripoved o tretjem življenjskem obdobju, ki pristno in iskreno postreže tudi z obilico prefinjenega cinizma. Obdobju, t. i. ferragosta, sinonimu za opustošenost italijanskih mest ter množično romanje na dopustniške lokacije, di Gregorio slika paralele z osamljenostjo posameznic v jeseni njihovega življenja. Ideja za film je avtobiografskega izvora, saj je di Gregorio preživel deset let z lastno ovdovelo materjo, nekega dne pa ga je prijatelj resnično zaprosil, če bi v času dopustovanja popazil še na njegovo. Tedaj ga je zavrnil, toda venomer si je želel posneti ironično in malce cinično komedijo o življenju ostarelih in njihovi socialni izključenosti.
Avtorjev prvenec pripoveduje majhno zgodbo o majhnih ljudeh (z izjemo di Gregoria v glavni vlogi ter Alfonsa Santagate so vsi nastopajoči naturščiki), ki z drobnimi in dragocenimi detajli iz vsakdanjega življenja prikaže nežno in pristno medgeneracijsko harmonijo.
»Veliko let sem se moral z materjo meriti sam, z njeno močno osebnostjo, obkrožen z njenim svetom. Izkusil sem, spoznal in vzljubil bogatost, vitalnost in moč univerzuma 'starejših'. A ravno tako sem opazil njihovo samoto in šibkost.« (Gianni di Gregorio)
Gianni di Gregorio
Rojen leta 1949 v Rimu. Svojo ustvarjalno pot je začel v gledališču, in sicer v raziskovalnem laboratoriju pod mentorstvom prof. Alessandra Fersna, ki je sodeloval s številnimi eksperimentalnimi gledališkimi skupinami. Po treh letih igre in pomoči v gledališki režiji se je začel posvečati izključno filmu, predvsem scenaristiki, ter znova asistiranju v režiji (Ospiti, Ľ imbalsamatore, Primo amore, Gomorra). Podpisal se je pod številne scenarije za Feliceja Farino, Marca Collija, svoj scenaristični sloves pa je zakoličil z Gomorro Mattea Garroneja, čigar scenarij je sooblikoval z avtorjem literarne predloge, Robertom Savianom.
Z režijskim prvencem je navdušil občinstvo in prejel leva prihodnosti na 65. beneški Mostri.
