Dežela večera
DEŽELA VEČERA
Abendland
Avstrija/Austria, 2011, HDCAM/35 mm, 90’
režija/directed by Nikolaus Geyrhalter
scenarij/screenplay Wolfgang Widerhofer, Nikolaus Geyrhalter, Maria Arlamovsky
fotografija/cinematography Nikolaus Geyrhalter
zvok/sound Lea Saby, Hjalti Bager-Jonathansson, Andreas Hamza, Lenka Mikulova, Nicolas Joly, Ekkehard Baumung
montaža/editing Wolfgang Widerhofer
producenti/producers Nikolaus Geyrhalter, Markus Glaser, Michael Kitzberger, Wolfgang Widerhofer
produkcija/production Nikolaus Geyrhalter Filmproduktion GmbH, T +43 1 40 30 162, E info@geyrhalterfilm.com prodaja/world sales Autlook Filmsales, T +43 720 34 69 34, E welcome@autlookfilms.com
Režiser, ki ga pri nas poznamo po filmih Kruh naš vsakdanji in Drugje, brez komentarja ali intervjujev predstavi nočno podobo Evrope od slovaško-ukrajinske do špansko-maroške meje; noč razkrije razčlovečeno, mehanizirano delovanje in varovanje trdnjave Evrope. Dežela večera vse bolj postaja dežela zatona ...
V dokumentarnoesejističnem kolažu Dežela večera Geyrhalter tako v formalnem kot vsebinskem smislu nadaljuje, kar je predstavil v filmih Drugje in Kruh naš vsakdanji. Kot nakazuje že naslov (Abendland v dobesednem prevodu pomeni 'dežela večera', sicer pa se izraz uporablja kot sinonim za okcident, /zahodno/ Evropo, Zahod), film predstavi nočno podobo evropske celine; skozi 20 značilno geyrhalterjevskih sekvenc (z dolgimi, pretežno statičnimi kadri, brez komentarja in intervjujev) prečeše Evropo od slovaško-ukrajinske do špansko-maroške meje. Romsko begunsko taborišče v Rimu, oddelek za neonatologijo graške medicinske univerze, Evropski parlament v Bruslju, münchenski Oktoberfest, londonsko podjetje za videonadzor, vatikanski Trg svetega Petra, studio televizijskega kanala Sky News v Isleworthu, erotični klub v Pragi, dom za ostarele v Berlinu in baselski azilantski center so nekatere od postaj tega popotovanja po Zahodu 21. stoletja. Noč še jasneje razkrije razčlovečeno, mehanizirano delovanje in varovanje trdnjave Evrope, katere (vse bolj le še v tehnološkem smislu) visoko razvit, privilegiran način življenja se lahko ohranja zgolj toliko časa, dokler tisti, na izkoriščanju katerih evropsko izobilje temelji, ostajajo onstran skrbno nadzorovanih meja. Dežela večera vse bolj postaja dežela zatona ...
»Dežela večera je film o našem načinu življenja v nezavednem izobilju. Naš način življenja deluje le zato, ker drugim ljudem ne gre tako dobro. /.../ Film naj bi bilo mogoče brati na dva načina. Na eni strani je tu staro vprašanje Kako živimo? – vprašanje, ki izhaja tudi iz zgodovinske ideje Zahoda, v skladu s katero naj bi bil ta superiorna oblika kulture. Treba si je pogledati, kaj je iz tega nastalo, kje smo danes, ali to še drži. Temu pa se potem na drugi strani seveda pridruži ugotovitev: prav, tako živimo – ampak zakaj mislimo, da ne moremo nikomur drugemu pustiti, da je tega prav tako deležen? Kaj varujemo? In kako to počnemo? Vprašanje zakaj se ne razjasni, vidimo pa mehanizme, ki so zadaj – tako kar zadeva varovanje notranjosti kakor tudi varovanje pred zunanjim. /.../ /Z/ahod razpada in čez petdeset let v takšni obliki ne bo več obstajal. To povsod občutimo in opazimo, če natančno pogledamo.«
(Nikolaus Geyrhalter)
Nikolaus Geyrhalter
Rodil se je leta 1972 na Dunaju. Je režiser, scenarist, snemalec in producent ter sodi med najpomembnejše sodobne dokumentariste mlajše generacije. Od leta 1994 do danes je režiral osem (izrazito družbeno angažiranih) celovečernih dokumentarcev – mdr. Leto po Daytonu (Das Jahr nach Dayton, 1997), Pripjat (Pripyat, 1999), Drugje (Elsewhere, 2001) in Kruh naš vsakdanji (Unser täglich Brot, 2005) –, kot producent pa se je podpisal pod več kot trideset filmov.
Spored:
- petek, 10. 6., 16.00, ART KINO ODEON
- sobota, 11. 6., 19.00, KULTURNI DOM
