Helmut Groschup: Lisanka
LISANKA
Kuba, Rusija/Cuba, Russia 2010, 35 mm, 113'
režija/directed by Daniel Díaz Torres
scenarij/screenplay Eduardo del Llano
fotografija/cinematography Angel Alderete
glasba/music Kelvis Ochoa
zvok/sound Raul Atondo
montaža/editing Damián Fernández Font
igrajo/cast Mirelys Leja, Carlos Enrique Almirante, Rafael Ernesto Hernandez, Enrique Molina, Kirill Zolyqin
producent/producer Frank Cabrera, Daniel Díaz Ravelo
produkcija/production Ibermedia, Instituto Cubano del Arte e Industrias Cinematográficos, Mosfilm
V času kubanske raketne krize se ženske vključujejo v moške poklice. Prelepa Lisanka svobodnega duha se povzpne na traktor in postavi po robu svetu mačizma, ki jo obdaja. Komedija enega največjih živečih avtorjev kubanskega filma, Daniela Diaza Torresa. »Zame je DDT najboljši primer umetnika, ki je znotraj kubanske revolucije ustvarjal na kritičen način.« (Helmut Groschup, Kooperativa Innsbruck-Izola)
Lisanka je na Kubi dekliško ime in simbol slovanskega vpliva na otoku. Lisanka je zelo prijetno in lepo dekle, zadosti pametno, da se kosa z moškimi. Revolucija je še mlada in prvič v zgodovini je ženskam dovoljeno delati v tradicionalno moških poklicih. Lisanka je traktoristka. Film se odvija oktobra 1962, v času največje krize hladne vojne, tako imenovane raketne krize: Sovjeti so z ozemlja Kube Združenim državam grozili z jedrskimi raketami.
»Vsakdo pozna oktobrsko krizo, karibsko krizo, ko je bil svet – že zopet – na robu uničenja. Poznajo ameriško verzijo, morda tudi rusko ... a nihče ne pozna kubanske. Kaj so Kubanci čutili v očesu tornada, ko je radio razglašal atomske bombe in nihče ni resnično vedel, kaj to natančno pomeni. Danes na ta čas lahko gledamo s humorjem, saj sta humor in dobra volja edina načina, da ohranimo prištevnost. Danes se zdi duh tistih dni naiven, neodgovoren in zelo oddaljen. A če smo odkriti – so se stvari res toliko spremenile?« (Eduardo del Llano, scenarist filma)
Daniel Díaz Torres
Daniel Díaz Torres je vse od zmage Castrove revolucije eden najpomembnejših kubanskih filmskih ustvarjalcev. Po načinu ustvarjanja se močno razlikuje od svojih kolegov: večina je bila bolj povezana s socialističnim sistemom, drugi pa so delali filme, ki niso govorili o revolucionarnih tematikah. Daniel stoji nekje vmes. Ustvarjal je komedije, na primer Alicia en el pueblo de Maravillas in Tropicanita (za obe je scenarij spisal Eduardo del Llano, znani kubanski pisatelj in filmar), ki so do sistema kritične na smešen in utrgan način. Nikoli ni bil proti Castru, a ustvarjal je filme, ki so kritizirali kubanski način življenja in možnost dobiti odgovore na dejanska vprašanja.
Z Alicijo je zaslovel po vsem svetu, ker filma na Kubi niso predvajali, oziroma so ga predvajali le na posameznih projekcijah. Nihče v tujini ni razumel, kaj se je zgodilo, a vlado je film žalil, čeprav nikoli ni bilo pojasnjeno, zakaj. To je bil začetek mednarodne kariere Daniela Díaza Torresa.
Zame je Daniel Díaz Torres najboljši primer kritične ustvarjalnosti v času kubanske revolucije. Režiser je navdihnil številne mlade filmske ustvarjalce, ki niso doživeli časov kubanskih revolucionarnih avantgardistov.
Kuba, Rusija/Cuba, Russia 2010, 35 mm, 113'
režija/directed by Daniel Díaz Torres
scenarij/screenplay Eduardo del Llano
fotografija/cinematography Angel Alderete
glasba/music Kelvis Ochoa
zvok/sound Raul Atondo
montaža/editing Damián Fernández Font
igrajo/cast Mirelys Leja, Carlos Enrique Almirante, Rafael Ernesto Hernandez, Enrique Molina, Kirill Zolyqin
producent/producer Frank Cabrera, Daniel Díaz Ravelo
produkcija/production Ibermedia, Instituto Cubano del Arte e Industrias Cinematográficos, Mosfilm
V času kubanske raketne krize se ženske vključujejo v moške poklice. Prelepa Lisanka svobodnega duha se povzpne na traktor in postavi po robu svetu mačizma, ki jo obdaja. Komedija enega največjih živečih avtorjev kubanskega filma, Daniela Diaza Torresa. »Zame je DDT najboljši primer umetnika, ki je znotraj kubanske revolucije ustvarjal na kritičen način.« (Helmut Groschup, Kooperativa Innsbruck-Izola)
Lisanka je na Kubi dekliško ime in simbol slovanskega vpliva na otoku. Lisanka je zelo prijetno in lepo dekle, zadosti pametno, da se kosa z moškimi. Revolucija je še mlada in prvič v zgodovini je ženskam dovoljeno delati v tradicionalno moških poklicih. Lisanka je traktoristka. Film se odvija oktobra 1962, v času največje krize hladne vojne, tako imenovane raketne krize: Sovjeti so z ozemlja Kube Združenim državam grozili z jedrskimi raketami.
»Vsakdo pozna oktobrsko krizo, karibsko krizo, ko je bil svet – že zopet – na robu uničenja. Poznajo ameriško verzijo, morda tudi rusko ... a nihče ne pozna kubanske. Kaj so Kubanci čutili v očesu tornada, ko je radio razglašal atomske bombe in nihče ni resnično vedel, kaj to natančno pomeni. Danes na ta čas lahko gledamo s humorjem, saj sta humor in dobra volja edina načina, da ohranimo prištevnost. Danes se zdi duh tistih dni naiven, neodgovoren in zelo oddaljen. A če smo odkriti – so se stvari res toliko spremenile?« (Eduardo del Llano, scenarist filma)
Daniel Díaz Torres
Daniel Díaz Torres je vse od zmage Castrove revolucije eden najpomembnejših kubanskih filmskih ustvarjalcev. Po načinu ustvarjanja se močno razlikuje od svojih kolegov: večina je bila bolj povezana s socialističnim sistemom, drugi pa so delali filme, ki niso govorili o revolucionarnih tematikah. Daniel stoji nekje vmes. Ustvarjal je komedije, na primer Alicia en el pueblo de Maravillas in Tropicanita (za obe je scenarij spisal Eduardo del Llano, znani kubanski pisatelj in filmar), ki so do sistema kritične na smešen in utrgan način. Nikoli ni bil proti Castru, a ustvarjal je filme, ki so kritizirali kubanski način življenja in možnost dobiti odgovore na dejanska vprašanja.
Z Alicijo je zaslovel po vsem svetu, ker filma na Kubi niso predvajali, oziroma so ga predvajali le na posameznih projekcijah. Nihče v tujini ni razumel, kaj se je zgodilo, a vlado je film žalil, čeprav nikoli ni bilo pojasnjeno, zakaj. To je bil začetek mednarodne kariere Daniela Díaza Torresa.
Zame je Daniel Díaz Torres najboljši primer kritične ustvarjalnosti v času kubanske revolucije. Režiser je navdihnil številne mlade filmske ustvarjalce, ki niso doživeli časov kubanskih revolucionarnih avantgardistov.
Helmut Groschup
direktor Mednarodnega filmskega festivala v Innsbrucku
član programskega sveta Kino Otoka
Filmski boter: Gojmir Lešnjak Gojc
Spored:
- nedelja, 12. 6., 10.00, ART KINO ODEON
- nedelja, 12. 6., 21.00, Letni kino MANZIOLI
