Misterij ženska
MISTERIJ ŽENSKA
Genpin
Japonska/Japan, 2010, 35 mm/HD, 92'
režija/directed by Naomi Kawase
scenarij/screenplay Naomi Kawase
fotografija/cinematography Naomi Kawase
glasba/music Pascals, Rocket Matsu
zvok/sound Kikuchi Nobuyuki
montaža/editing Kaneko Yusuke
nastopajo/featuring Yoshimura Tadashi
producent/producer Naito Yuko
produkcija/production Kumie Inc., T +81 742 27 2216, E noirmam@sepia.ocn.ne.jp
prodaja/world sales Kumie Inc., T +81 742 27 2216, E noirmam@sepia.ocn.ne.jp
Naomi Kawase se vrača k temi poroda, pri čemer je tokrat poudarek na čudežu rojevanja, na nedoumljivosti ženske zmožnosti ustvarjanja življenja. Eno leto je spremljala nosečnice v »Hiši rojstva«, v kateri doktor Tadashi že štirideset let pripravlja ženske na naraven porod. Močno občutene portrete nosečih žensk ter izjemne trenutke porodnih ekstaz Kawase počasi senči s portretom Tadashija, ki je središče rojstev in v tem središču pretresljiva podoba človekove neskončne samote.
Pri Naomi Kawase ločnice med filmom in življenjem nima smisla postavljati. Zlasti velja to za njene osebne neigrane filme. Pred leti je bil v okviru Silvanove kino šole prikazan video dnevnik njenega poroda in prvih dni življenja s sinčkom Mitsukom z naslovom Rojstvo/Mati. No, video dnevnik, to se sliši preveč poljubno, rajši napišem, da je iz svojih dnevniških video zapisov sestavila filmsko pesem svojemu rojstvu v mater. Pravim rojstvu v mater, ker je prav v tem poudarku silovitost filmske izpovedi; sama namreč svoje matere ni nikoli spoznala.
V filmu, ki smo ga zasilno prevedli kot Misterij ženska, se Naomi Kawase vrača k temi poroda, pri čemer je tokrat poudarek na čudežu rojevanja, na nedoumljivosti ženske zmožnosti ustvarjanja življenja (izvirni naslov Genpin prihaja iz Laozijevega besedila (včasih Lao Tse), v katerem govori o neumrljivem duhu doline, kjer izvira velika reka, ki nikoli ne neha porajati življenja, in tak izvir je tudi ženska). Eno leto je spremljala nosečnice v
»Hiši rojstva«, v kateri doktor Tadashi Yoshimura že štirideset let pripravlja ženske na naraven porod. Kljub otipljivi bližini, s katero režiserka in obenem snemalka spremlja nosečnice, je film po svojem bistvu meditacija. Močno občutene in neprizanesljive portrete nosečih žensk ter izjemne trenutke porodnih ekstaz počasi senči s portretom iz ozadja, globoko podobo doktorja Tadashija, ki je središče rojstev in v tem središču pretresljiva podoba človekove neskončne samote.
Namesto svojega nadaljevanja rajši ponudim dva odziva na film. Martina, ki med drugim opravlja tudi vlogo doule, porodne pomočnice, sicer pa je psihologinja in predvsem vsestranska umetnica, piše: »Misterij ženska je zelo dragocen ritualni poklon notranji toploti zemlje v ženskah, ki porajajo. Njihovim odkritim čustvenim stanjem ob tem – režiserka teh prav nič ne olepša. Pa poklon dušnemu zdravniku, ki naznani, da je smrt na prav isti ravni kot rojstvo. Šepetu srčnim izkušnjam babic. Je hvalnica iskrivosti mandorlnih srečanj na domačem dvorišču porodne hiše.« Njen sopotnik Ryuzo, plesalec in koreograf, ki z Naomi Kawase deli rojstni kraj in zdaj že lep čas živi pri nas, pa pravi: »Rojevanje neizogibno prihaja v bližino smrti. Kamera Naomi Kawase je naravnana tako, da ob snemanju okolice klinike Yoshimura lovi oba pojava. Skozi film smo priča rastlinam, drevesom, žuželkam, rekam, oblakom, kamnom budističnih kipcev. Ženska, ki je noseča, porodi življenje, ki prej še nikoli ni obstajalo. Kot da te ženske dajejo njihovo lastno življenje novo rojenemu detetu. Življenje je vedno skupaj s smrtjo. Zato so vsa življenja čudovita.
Ta film nam omogoči, da opazimo to preprosto, a močno dejstvo.«
Naomi Kawase
Rojena v Nari na Japonskem. Diplomirala je na Šoli za fotografijo v Osaki. Njen režijski prvenec je kratek dokumentarec Embracing (1992), ki mu sledi prvi celovečerni dokumentarni film White Moon (1993). Njen prvi igrani celovečerec je Suzaku (1997), ki je prejel številne nagrade, med drugimi zlato kamero na filmskem festivalu v Cannesu. Med njenimi naslovi so tudi: The Weald (1997), Kaleidoscope (1999), Hotaru (2000), Shara (2003), birth/mother (2006), The Mourning Forest (2007), which screened at the Festival, Nanayo (2008) and Genpin (2009).
Spored:
Genpin
Japonska/Japan, 2010, 35 mm/HD, 92'
režija/directed by Naomi Kawase
scenarij/screenplay Naomi Kawase
fotografija/cinematography Naomi Kawase
glasba/music Pascals, Rocket Matsu
zvok/sound Kikuchi Nobuyuki
montaža/editing Kaneko Yusuke
nastopajo/featuring Yoshimura Tadashi
producent/producer Naito Yuko
produkcija/production Kumie Inc., T +81 742 27 2216, E noirmam@sepia.ocn.ne.jp
prodaja/world sales Kumie Inc., T +81 742 27 2216, E noirmam@sepia.ocn.ne.jp
Naomi Kawase se vrača k temi poroda, pri čemer je tokrat poudarek na čudežu rojevanja, na nedoumljivosti ženske zmožnosti ustvarjanja življenja. Eno leto je spremljala nosečnice v »Hiši rojstva«, v kateri doktor Tadashi že štirideset let pripravlja ženske na naraven porod. Močno občutene portrete nosečih žensk ter izjemne trenutke porodnih ekstaz Kawase počasi senči s portretom Tadashija, ki je središče rojstev in v tem središču pretresljiva podoba človekove neskončne samote.
Pri Naomi Kawase ločnice med filmom in življenjem nima smisla postavljati. Zlasti velja to za njene osebne neigrane filme. Pred leti je bil v okviru Silvanove kino šole prikazan video dnevnik njenega poroda in prvih dni življenja s sinčkom Mitsukom z naslovom Rojstvo/Mati. No, video dnevnik, to se sliši preveč poljubno, rajši napišem, da je iz svojih dnevniških video zapisov sestavila filmsko pesem svojemu rojstvu v mater. Pravim rojstvu v mater, ker je prav v tem poudarku silovitost filmske izpovedi; sama namreč svoje matere ni nikoli spoznala.
V filmu, ki smo ga zasilno prevedli kot Misterij ženska, se Naomi Kawase vrača k temi poroda, pri čemer je tokrat poudarek na čudežu rojevanja, na nedoumljivosti ženske zmožnosti ustvarjanja življenja (izvirni naslov Genpin prihaja iz Laozijevega besedila (včasih Lao Tse), v katerem govori o neumrljivem duhu doline, kjer izvira velika reka, ki nikoli ne neha porajati življenja, in tak izvir je tudi ženska). Eno leto je spremljala nosečnice v
»Hiši rojstva«, v kateri doktor Tadashi Yoshimura že štirideset let pripravlja ženske na naraven porod. Kljub otipljivi bližini, s katero režiserka in obenem snemalka spremlja nosečnice, je film po svojem bistvu meditacija. Močno občutene in neprizanesljive portrete nosečih žensk ter izjemne trenutke porodnih ekstaz počasi senči s portretom iz ozadja, globoko podobo doktorja Tadashija, ki je središče rojstev in v tem središču pretresljiva podoba človekove neskončne samote.
Namesto svojega nadaljevanja rajši ponudim dva odziva na film. Martina, ki med drugim opravlja tudi vlogo doule, porodne pomočnice, sicer pa je psihologinja in predvsem vsestranska umetnica, piše: »Misterij ženska je zelo dragocen ritualni poklon notranji toploti zemlje v ženskah, ki porajajo. Njihovim odkritim čustvenim stanjem ob tem – režiserka teh prav nič ne olepša. Pa poklon dušnemu zdravniku, ki naznani, da je smrt na prav isti ravni kot rojstvo. Šepetu srčnim izkušnjam babic. Je hvalnica iskrivosti mandorlnih srečanj na domačem dvorišču porodne hiše.« Njen sopotnik Ryuzo, plesalec in koreograf, ki z Naomi Kawase deli rojstni kraj in zdaj že lep čas živi pri nas, pa pravi: »Rojevanje neizogibno prihaja v bližino smrti. Kamera Naomi Kawase je naravnana tako, da ob snemanju okolice klinike Yoshimura lovi oba pojava. Skozi film smo priča rastlinam, drevesom, žuželkam, rekam, oblakom, kamnom budističnih kipcev. Ženska, ki je noseča, porodi življenje, ki prej še nikoli ni obstajalo. Kot da te ženske dajejo njihovo lastno življenje novo rojenemu detetu. Življenje je vedno skupaj s smrtjo. Zato so vsa življenja čudovita.
Ta film nam omogoči, da opazimo to preprosto, a močno dejstvo.«
Naomi Kawase
Rojena v Nari na Japonskem. Diplomirala je na Šoli za fotografijo v Osaki. Njen režijski prvenec je kratek dokumentarec Embracing (1992), ki mu sledi prvi celovečerni dokumentarni film White Moon (1993). Njen prvi igrani celovečerec je Suzaku (1997), ki je prejel številne nagrade, med drugimi zlato kamero na filmskem festivalu v Cannesu. Med njenimi naslovi so tudi: The Weald (1997), Kaleidoscope (1999), Hotaru (2000), Shara (2003), birth/mother (2006), The Mourning Forest (2007), which screened at the Festival, Nanayo (2008) and Genpin (2009).
Spored:
- sreda, 8. 6., 18.00, KULTURNI DOM
- sobota, 11. 6., 19.00, KINODVOR (Ljubljana)
- nedelja, 12. 6., 18.00 ART KINO ODEON
