Noro življenje
La vida loca
Crazy Life
La vita pazza
Španija, Mehika, Francija 2008
režija/directed by/regia
Christian Poveda
scenarij/screenplay/sceneggiatura
Christian Poveda
fotografija/cinematography/fotografia
Christian Poveda
glasba/music/musica
Sebastián Rocca, Yuri Buenaventura
montaža/editing/montaggio
Mercedes Alted
producent/producer/produttore
Luis Angel Bellaba
produkcija/production/produzione
Aquelarre Servicios Cinematográficos Arlabán – Madrid (Spain)
E aquelarrecine@ctv.es
prodaja/world sales/vendita
Wide Management
E wide@widemanagement.com
format/format/formato
35 mm, barvni/colour/colore
dolžina/running time/durata
90'
V dokumentarnem delu foto-žurnalist in režiser Christian Poveda leto dni sledi vsakdanu pripadnikov tolpe 18. ulice v revni četrti San Salvadorja. Precizno strukturirana zgodba, postavljena v globalni svet, s sodobnimi metaforami zarisuje korenine enega največjih mitov organiziranega kriminala.
Z dodelano grobo fotografijo, kjer veliki plan nastopi v kontrapunktu s posnetki iz roke, in nizanjem impresivnih portretov posameznikov Poveda odstira pogled v nasilje fenomena, uvoženega iz ZDA.
V ozadju klike, ki deluje kakor enakopravna skupnost, samooklicana bratovščina na-pol-brezdomcev in na-pol-otroških vojakov, se slikajo kronike upanja in strahu. Mare, ki so ime dobile po nenasitnih amazonskih mravljah, predstavljajo eno najmočnejših mladostniških tolp v osrednji Ameriki. Zapori so napolnjeni z njenimi pripadniki, mnoge rešetke še čakajo – vseh skupaj naj bi jih bilo okoli 100.000. Ravnajo se po vzornicah iz Los Angelesa, organizirane so po strogih načelih, ki spominjajo na mafijska.
Pripadniki mar so, po avtorjevih besedah, »žrtve družbe« in »obupna posledica obupne situacije – nasilje korenini v otroštvu, ki je hkrati zastrašujoče in sovražno. Gre za sovražnost tistih, ki jim je bilo odvzeto vse, ničesar pa niso prejeli v zameno, in tistih, ki nikoli niso imeli ničesar; za sovražnost, ki so jo prinesli izkoriščanje, podrejanje in poniževanje.« Dvajset let po revolucionarni vojni, ki je opustošila narod, se tako revni bojujejo proti revnim – perfekten zločin globalizacije, bi rekel Jean Baudrillard.
»Noro življenje prikazuje, kakšno je resnično življenje tukaj: mladostniki, ki trpijo, ki nas prezirajo, na nas gledajo zviška, ki nas zavračajo in nas ne marajo. Z vizijo slabega se vzbuja strah in razvnemajo nočne more. Upam, da bo film prebudil sočutje in povzročil prevpraševanje naše predstave o svetu. Ta izgubljena generacija, kakor obkoljen pes, odgovarja s pesimizmom, uporom in smrtjo.« (Christian Poveda)
Christian Poveda
Rojen leta 1955 v Parizu. Politična pripadnost med vietnamsko vojno ga je vodila k eksperimentiranju z močjo podobe, inspiracija pa k foto-žurnalizmu in dokumentarizmu. Posnel je okoli 16 dokumentarnih filmov, med katere sodijo Los guerreros de la sombra (1987), Sube tu guardia, hombre (1995), No sólo matamos el tiempo (1996), Viaje a la extrema derecha (1998), En el nombre del Hijo (1999), Los proscriptos (2000), Una vuelta de jugarreta (2000) in Un striptease de terciopelo (2004). V svojem delu se osredotoča na pereče družbeno-politične tematike.
