Parque Via
Parque Via
Parque Via
Parque Via
Mehika/Mexico 2008
režija/directed by
Enrique Rivero
scenarij/screenplay
Enrique Rivero
fotografija/cinematography
Arnau Valls Colomer
glasba/music
Alejandro de Icaza
zvok/sound
Raul Locatelli
montaža/editing
Javier Ruiz Caldera,Enrique Rivero
igrajo/cast
Nolberto Coria, Nancy Orozco, Tesalia Huerta
producent/producer
Paola Herrera, Enrique Rivero
produkcija/production
Una Comunion
prodaja/world sales
Fortissimo Films
Van Diemenstraat 100
1013 CN Amsterdam
The Netherlands
T +31 20 627 32 15
F +31 20 626 11 55
E info@fortissimo.nl
format/format
35mm, barvni/colour
dolžina/running time
86'
Samotarski hišnik Beto (Coria) za visokimi zidovi že desetletja vzdržuje vilo, ki je lastnica ne more prodati. Enolični ritem budilke, prhanja, zajtrka, popravil in likanja srajc mu ustreza, le poredko njegovo izolacijo zmotita obisk ostarele lastnice (Huerta) ali prostitutke Lupe (Orozco). Monotonijo preseka prodaja hiše, ki agorafobičnega Beta postavi na razpotje med družabnim življenjem in nadaljnjo osamo.
Režijski in scenaristični prvenec Enriqueja Rivera je – značilno za mehiški novi val – ves čas na robu med dokumentarnim in fiktivnim. Dolgi, povsem statični kadri realistično orisujejo osamljeno življenje resničnega skrbnika hiše, iz roke snemani veliki plani pa pri naturščiku prikažejo več čustev kot redki, a dobro premišljeni dialogi. Dokumentarna 16-milimetrska kamera sledi Betovemu razpoloženju; v varni notranjosti vile deluje hladno in umirjeno –
snemanje iz klasičnih kotov –, v zunanjem svetu Ciudada de Mexica pa eksplodira v mavrico toplih tonov in epileptičnih prehodov iz kadra v kader. Skozi ponavljajoče se scene nikoli končanih vzdrževalnih del se slika glavni junak, ki ni le prebivalec vile, ampak njen sestavni element, bistven za njen obstoj. Redko pojavljajoča se, a precizno odmerjena klasična glasba dopolnjuje dialog in podčrtava fotografijo, ki ustvarja vzdušje tesnobnosti odprtih prostorov.
Socialni razkol med indijanskim hišnikom in premožno belo lastnico – običajen v sodobni Mehiki – je ves čas zaznaven, a ni problematiziran. Oba sta s svojim družbenim položajem in sterilnimi medsebojnimi odnosi sprijaznjena in ne želita sprememb, ki pa so na dolgi rok neizbežne.
»To je moj prvi scenarij, zato me zelo veseli, da sem po njem že lahko posnel film. Mislim, da je režiranje po tujih scenarijih zame stvar preteklosti, saj je zelo zabavno režirati film po lastni zgodbi in s svobodo, ki ti jo to omogoča. Zgodba predstavlja osamljeno osebo, ki v filmu igra samo sebe. Hotel sem, da je film, kolikor le mogoče, videti kot dokumentarec, zato sem ga posnel s 16-milimetrsko kamero. Menim, da se gledalec zagotovo laže vživi v lik, če v filmu vlada vzdušje dokumentarca.« (Enrique Rivero)
Enrique Rivero
Rojen leta 1976 v Madridu. Po študiju industrijskega inženiringa v Mehiki se je zaposlil v bančništvu in odšel na enoletno delo v Združene države. Tam se je odločil za spremembo življenja in začel študirati film. Delal je na različnih področjih filmske produkcije, tako tehnične kot umetniške. Režiral je dva kratka filma, Nidra (2004) in Schhht (2005), v produkciji Sinsan Productions. Februarja 2005 je kot pomočnik režiserja sodeloval pri nastanku filma La Influencia (2007) Pedra Aguilere v koprodukciji Mantarraye.
