VEČNOST
Tee-rak/Eternity
Tajska/Thailand, 2010, 35 mm, 105’
režija/directed by Sivaroj Kongsakul
scenarij/screenplay Sivaroj Kongsakul
fotografija/cinematography Umpornpol Yugala
glasba/music Qong Monkon
zvok/sound Akritchalerm Kalayanamitr, Teekhadet Vucharadhanin, Paisit Punprueksachart
montaža/editing Sivaroj Kongsakul, Nuttorn Kungwanklai
igrajo/cast Wanlop Rungkamjad, Namfon Udomlertlak, Prapas Amnuay, Pattraporn Jaturanrasmee
producent/producer Aditya Assarat, Soros Sukhum Umpornpol Yugala
produkcija/production Pop Pictures Co., T 02 691 67 70, E info@pop-pictures-ltd.com
prodaja/world sales Pop Pictures Co., T 02 691 67 70, E info@pop-pictures-ltd.com
»Želel sem narediti film o spominu na mojega očeta in o naši družini. Film je razdeljen v tri dele, ki so povezani s konceptom »smrti«. Navdih za prvi del je tajsko verovanje, da se duh umrlega vrne po treh dneh in se sprehodi po ljubljenih krajih. Drugi del je narejen po zgodbah, ki mi jih je pripovedovala mama, kadar je pogrešala očeta. O času, ko sta se spoznala in se zaljubila. Tretji del opisuje življenje naše družine v dneh po očetovi smrti, ko smo čutili, da je njegov duh še vedno z nami,« predstavlja svoj film Sivaroj Kongsakul.
Kako v podobi pokazati človeka oziroma bitje, ki hkrati je in ni del tega sveta? Mnogi ljudje verjamejo, da se duhovi umrlih vračajo in ostajajo v pogovoru z njimi tudi po smrti. Prisotnost breztelesnega bitja občutijo na različne načine, težko pa najdejo besede in podobe, ki bi jih dobro predstavili. Zato človek, ki ima to izkušnjo, in človek, ki je nima, pogosto ostajata na ločenih bregovih. Naslikani renesančni angeli prinašajo svetlobo in tolažbo (ob Tiepolu sem zadnjič odkril, da morda zato, ker človeka s svojo podobo vračajo v otroštvo), ne dajo pa pogleda v sosvetje, ki naj bi ga predstavljali. Wendersovi angeli so kljub na videz banalni zamisli prinesli nekaj te slutnje. Nazadnje smo spremljali poskus Apichatponga Weerasethakula v Stricu Boonmeeju, njegova kosmata bitja s svetlečimi rdečimi očmi so morda najbolj nenavaden in zanesljivo iskren poskus, pa vendar smo sosvetje pri njem veliko močneje doživljali v filmih, kjer skrivnosti ni materializiral, ali samo posredno (denimo prek živali-duhov, žarečih iz teme ali svetlečih v dvojni ekspoziciji). Njegov sodelavec Sivaroj Kongsakul v Večnosti sosvetja ne išče toliko v prostoru, ampak v času. Ko razplasti trenutek v časje, se mu nenadoma odkrije pravi prostor takšnega duhovnega bitja, s tem pa tudi preprosta, vsakomur razumljiva in mnogim prepoznavna oblika sožitja z živim človekom.
Ko človek na motorju z vztrajnim prečkanjem in hrumenjem trga večnost krajine, že slutiš, še preden zagledaš njegov odmaknjen obraz, da je prišel od drugod in da to ne pomeni iz drugega kraja. In ko pride na vrsto obraz, se zdi povsem naravno, da ima to bitje, ki je zdaj bolj tu kot takrat, ko je tu živelo, navadne poteze človeka. V metafizičnem odmevu prostora konkretno bitje postane odsev. Ta odsev preliva vse sledeče podobe, ki nežno, neprisiljeno sestavljajo ljubljeni minuli čas. Narejene so tako, kot da opazujejo življenje samo in tako blizu življenja, kot da bi stopil vanj, jih doživi tudi gledalec, naj mu je izhodišče še tako tuje.
Sivaroj Kongsakul
Diplomiral iz komunikacijskih umetnosti na Suan Sunandha Rajabhat University. Filmsko pot je začel kot pomočnik režiserja na številnih kratkih filmih, reklamah in glasbenih videospotih režiserjev Peneka Ratanaruanga, Wisita Sasanatienga in Aditya Assarata. Bil je tudi direktor fotografije pri kratkometražcu Worldly Desires Apichatponga Weerasethakula. Od leta 2002 je režiral deset kratkih filmov, ki so prejeli številne nagrade na festivalih po vsem svetu. Večnost je njegov celovečerni prvenec. Film je prejel tigra na rotterdamskem festivalu 2011.
Spored:
Tee-rak/Eternity
Tajska/Thailand, 2010, 35 mm, 105’
režija/directed by Sivaroj Kongsakul
scenarij/screenplay Sivaroj Kongsakul
fotografija/cinematography Umpornpol Yugala
glasba/music Qong Monkon
zvok/sound Akritchalerm Kalayanamitr, Teekhadet Vucharadhanin, Paisit Punprueksachart
montaža/editing Sivaroj Kongsakul, Nuttorn Kungwanklai
igrajo/cast Wanlop Rungkamjad, Namfon Udomlertlak, Prapas Amnuay, Pattraporn Jaturanrasmee
producent/producer Aditya Assarat, Soros Sukhum Umpornpol Yugala
produkcija/production Pop Pictures Co., T 02 691 67 70, E info@pop-pictures-ltd.com
prodaja/world sales Pop Pictures Co., T 02 691 67 70, E info@pop-pictures-ltd.com
»Želel sem narediti film o spominu na mojega očeta in o naši družini. Film je razdeljen v tri dele, ki so povezani s konceptom »smrti«. Navdih za prvi del je tajsko verovanje, da se duh umrlega vrne po treh dneh in se sprehodi po ljubljenih krajih. Drugi del je narejen po zgodbah, ki mi jih je pripovedovala mama, kadar je pogrešala očeta. O času, ko sta se spoznala in se zaljubila. Tretji del opisuje življenje naše družine v dneh po očetovi smrti, ko smo čutili, da je njegov duh še vedno z nami,« predstavlja svoj film Sivaroj Kongsakul.
Kako v podobi pokazati človeka oziroma bitje, ki hkrati je in ni del tega sveta? Mnogi ljudje verjamejo, da se duhovi umrlih vračajo in ostajajo v pogovoru z njimi tudi po smrti. Prisotnost breztelesnega bitja občutijo na različne načine, težko pa najdejo besede in podobe, ki bi jih dobro predstavili. Zato človek, ki ima to izkušnjo, in človek, ki je nima, pogosto ostajata na ločenih bregovih. Naslikani renesančni angeli prinašajo svetlobo in tolažbo (ob Tiepolu sem zadnjič odkril, da morda zato, ker človeka s svojo podobo vračajo v otroštvo), ne dajo pa pogleda v sosvetje, ki naj bi ga predstavljali. Wendersovi angeli so kljub na videz banalni zamisli prinesli nekaj te slutnje. Nazadnje smo spremljali poskus Apichatponga Weerasethakula v Stricu Boonmeeju, njegova kosmata bitja s svetlečimi rdečimi očmi so morda najbolj nenavaden in zanesljivo iskren poskus, pa vendar smo sosvetje pri njem veliko močneje doživljali v filmih, kjer skrivnosti ni materializiral, ali samo posredno (denimo prek živali-duhov, žarečih iz teme ali svetlečih v dvojni ekspoziciji). Njegov sodelavec Sivaroj Kongsakul v Večnosti sosvetja ne išče toliko v prostoru, ampak v času. Ko razplasti trenutek v časje, se mu nenadoma odkrije pravi prostor takšnega duhovnega bitja, s tem pa tudi preprosta, vsakomur razumljiva in mnogim prepoznavna oblika sožitja z živim človekom.
Ko človek na motorju z vztrajnim prečkanjem in hrumenjem trga večnost krajine, že slutiš, še preden zagledaš njegov odmaknjen obraz, da je prišel od drugod in da to ne pomeni iz drugega kraja. In ko pride na vrsto obraz, se zdi povsem naravno, da ima to bitje, ki je zdaj bolj tu kot takrat, ko je tu živelo, navadne poteze človeka. V metafizičnem odmevu prostora konkretno bitje postane odsev. Ta odsev preliva vse sledeče podobe, ki nežno, neprisiljeno sestavljajo ljubljeni minuli čas. Narejene so tako, kot da opazujejo življenje samo in tako blizu življenja, kot da bi stopil vanj, jih doživi tudi gledalec, naj mu je izhodišče še tako tuje.
Sivaroj Kongsakul
Diplomiral iz komunikacijskih umetnosti na Suan Sunandha Rajabhat University. Filmsko pot je začel kot pomočnik režiserja na številnih kratkih filmih, reklamah in glasbenih videospotih režiserjev Peneka Ratanaruanga, Wisita Sasanatienga in Aditya Assarata. Bil je tudi direktor fotografije pri kratkometražcu Worldly Desires Apichatponga Weerasethakula. Od leta 2002 je režiral deset kratkih filmov, ki so prejeli številne nagrade na festivalih po vsem svetu. Večnost je njegov celovečerni prvenec. Film je prejel tigra na rotterdamskem festivalu 2011.
Spored:
- četrtek, 9. 6., 18.00, ART KINO ODEON
- sobota, 11. 6., 16.00, ART KINO ODEON
