16. Kino Otok – Isola Cinema v Slovenski kinoteki in na spletu

V nedeljo, 30. avgusta, je 16. mednarodni filmski festival Kino Otok – Isola Cinema po petih razgibanih festivalskih dneh zapustil Izolo. Ta je festival tradicionalno gostila po tem, ko se je zaključil satelitski program, ki je od 16. julija dalje s filmi in filmarji obiskal Sv. Anton, Koper, Novo Gorico, Tolmin, Sežano, Idrijo, Cerknico in Ljubljano. V slednji je Kino Otok živel še od 11. do 15. septembra, ko je v Slovenski kinoteki potekala retrospektiva filmov portugalskega mojstra Pedra Coste, od 15. do 21. septembra pa si je bilo mogoče osem festivalskih filmov ogledati tudi na spletni platformi videa na zahtevo Cinesquare.net.

Retrospektiva Pedra Coste v Slovenski kinoteki

Retrospektiva Pedra Coste, ki jo je Kino Otok pripravil v sodelovanju s Slovensko kinoteko med 11. in 14. septembrom, ni prinesla celotnega avtorjevega opusa, a vendarle  je predstavljala njegova temeljna dela. Na ogled so bili filmi V hiši iz lave (Portugalska, Francija, Nemčija, 1994), Mladost na pohodu (Portugalska, Francija, Švica, 2006), V Vandini sobi (Portugalska, Nemčija, Švica, 2000), Naš človek (Portugalska, 2010), Konj po imenu denar (Portugalska, 2014) ter film Sacavém (Portugalska, 2018), v katerem Júlio Alves ponudi okno v filmski svet sodobnega mojstra – v to, kako Costovi filmi nastajajo in kako jih zaznavamo.

Kot je zapisala Varja Močnik, glavna selektorica filmskega programa Kino Otoka in urednica programa Slovenske kinoteke, »Vsako novo delo Pedra Coste ponudi filmsko in doživljajsko inovacijo, njegova izvirna filmografija pa piše nove strani zgodovine filma in hkrati nič kaj veličastne zgodovine človeštva. Mojster iz filma v film ostri svoj slog in kljub bridki ostrini teh del je “ostriti” v kontekstu njegovega opusa vse prej kot primeren izraz: Costov slog se oblikuje, kakor sam oblikuje filme, skozi dolg in skrupulozen proces raziskovanja ljudi, njihovih življenjskih razmer in okolij, raziskovanja filmične substance in filmskega izraznega potenciala, a tudi samega sebe, avtorja, na dih potopljenega v svoje delo. Njegovih filmov ne pozabimo zlahka – gledalca ne ‘peljejo’, ne vodijo ga za roko ali za srce, temveč brskajo po njem, kakor avtor neutrudno brska po snovi, tisti povsem stvarni in tisti raznovrstnih duševnih stanj in procesov svojih junakov.«

Osem naslovov iz kinootoškega programa na Cinesquare.net

Ker so festivalska prizorišča v Izoli in drugje zaradi aktualnih okoliščin lahko sprejela manj gledalcev kot običajno, smo del festivalskega programa med 15. in 21. septembrom ponudili na ogled tudi na spletni platformi videa na zahtevo Cinesquare (www.cinesquare.net) (klik na “Films A-Z”).

Z izborom smo v ospredje postavili slabo poznane geografske prostore, vnetljive družbene razmere, kompleksna intimna stanja, govorili o preteklosti in njenih odmevih v neskončno zapleteni sedanjosti: provokativen, napet politični triler Sinovi Danske (Ulaa Salim, Danska, 2019); surovo realističen in nežno poetičen prikaz odraščanja v sovjetski sirotišnici v Afganistanu v filmu Sirotišnica (Shahrbanoo Sadat, Danska, Nemčija, Francija, Luksemburg, Afganistan, Katar, 2019); tragikomično dramo o prepoznem odraščanju tridesetletnika Moj jutranji smeh (Marko Đorđević, Srbija, 2019);  stoletje iraške zgodovine, kot jo uprizori skupina lokalnih otrok v delu Črte v pesku, zgodba o zgodovini (Francis Alÿs, Irak, 2019); film Greš danes v šolo? (Anupama Srinivasan, Indija, 2019), dokumentarno delo o okoliščinah, v katerih se šolajo in delajo otroci in učitelji v podeželskih šolah v južnem Radžastanu; osupljiv vpogled v življenje moskovskih potepuških psov Vesoljski psi (Elsa Kremser, Levin Peter, Avstrija, Nemčija, 2019); film Hamada (Eloy Domínguez Serén, Švedska, Norveška, Nemčija, 2018), poklon živahni volji do življenja, ki jo kljub omejitvam čutijo mladi pripadniki ljudstva Sahravi v begunskih taboriščih sredi kamnite puščave; ter nenazadnje film Vročica (Maya Da-Rin, Brazilija, Francija, Nemčija, 2019), ki pripoveduje o staroselcih Amazonije, razdvojenih med mesto, ki jim predstavlja vir prihodka, in pragozd, svoj vir življenjske moči.

Vsi filmi so bili opremljeni s slovenskimi podnapisi, ogledali pa so si jih lahko gledalci, ki do spleta dostopajo iz kateregakoli kraja na območju Slovenije. Izbirali so lahko med posameznimi ogledi filmov, plačilo za enkraten ogled je bilo 2 €. Podrobna navodila za ogled filmov so dostopna TUKAJ.