Od 15. junija retrospektiva filmov Márte Mészáros v Slovenski kinoteki

“Neodvisna ženska, ki se znajde v okoliščinah, v katerih mora odločitve sprejemati sama, je osrednji lik vseh filmov, ki sem jih do zdaj posnela.”
Márta Mészáros

Filmski festival Kino Otok – Isola Cinema in Slovenska kinoteka smo pripravili retrospektivo filmov Márte Mészáros, velike avtorice madžarskega in svetovnega filma. V obsežnem filmskem opusu velike (tudi prve) madžarske režiserke, katere filmi so politični in aktualni ter vselej prežeti z neposrednim življenjskim feminizmom, najdemo širok spekter žanrov in vrst filma, v retrospektivi pa se bomo osredotočili na njene odmevne igrane celovečerce.

Slovenska kinoteka že od nastanka podpira festival Kino Otok in je tudi njegov koproducent, kar se najplodneje in najbolj organsko izrisuje v programskih sodelovanjih. Zadnja leta skupaj pripravljamo retrospektive pomembnih svetovnih cineastov – do zdaj retrospektivi filmov Pedra Coste in Marca Reche ter letos Márte Mészáros.

Retrospektivo bomo v dvorani Silvana Furlana v Slovenski kinoteki odprli 15. junija z avtoričinim prvencem Dekle (Eltávozott nap, 1968), v katerem se mlada tekstilna delavka Erzsi iz sirotišnice v Budimpešti, kjer je odraščala, odpravi na podeželje, da bi obiskala svojo mamo. Ženski se srečata, a zaradi izrazito različnih pogledov na svet in svojo vlogo v družbi že drugič postaneta neznanki. Neverjetno lahkoten film (glede na težo tematike) je osvobajajoč in samosvoj portret prav takega dekleta in režiserkin prvenec ter prvi film ženske režiserke na Madžarskem.

Márta Mészáros ima posebno mesto v zgodovini madžarskega in svetovnega filma: režiserka, prejemnica nagrad na Berlinalu, v Cannesu, Chicagu in še na marsikaterem mednarodnem festivalu, je sama po sebi zgodovinska legenda. S sodobnicami Agnes Varda, Larisso Shepitko in Věro Chytilovo stoji na piedestalu najpomembnejših svetovnih avtoric, pionirk zgodovine filma. Prva Madžarka, ki je doštudirala filmsko režijo, je svoje filme posvetila prikazovanju ženskih življenj (njihovih identitet, deviacij, uporništva, erotične intimnosti, a tudi mesta v madžarski zgodovini stalinizma).

Že kot otrok se je Mészáros kot sirota soočala z viharji zgodovine. Rodila se je leta 1931 v Budimpešti, a njen oče, avantgardni kipar László Mészáros, se je z dužino na begu pred fašizmom preselil v Kirgizijo, kjer je ob izbruhu druge svetovne vojne postal žrtev Stalinovih čistk. Kmalu je Mészáros umrla tudi mama, zato so jo poslali v sovjetsko sirotišnico in jo šele po vojni vrnili na Madžarsko. Med letoma 1954 in 1956 je študirala na moskovski filmski akademiji in do leta 1968 snemala romunske in madžarske dokumentarne filme. Svoje življenje, se pravi avtobiografske tematike, je prelila v številne like, atmosfere in zgodbe svojih filmov.

Igrane filme je režirala od leta 1968, ko je posnela igrani celovečerni prvenec Dekle (Eltávozott nap). Márta Mészáros v prvencu in tudi v filmih Ne jokajte, lepa dekleta! (Szép lányok, ne sírjatok!, 1970), Posvojitev (Örökbefogadás, 1975), Devet mesecev (Kilenc hónap, 1976), Ženski (Ők ketten, 1977) ter mnogih drugih brez obsojanja ali moraliziranja opisuje procese svojih samozavedajočih se, uporniških ženskih likov znotraj pomembnih, a preprostih življenjskih pripetljajev. Režiserka je do svojega zadnjega filma leta 2017 posnela trideset igranih celovečercev in številne dokumentarne filme.

»A Mészáros svojih likov ne obsoja. Vsi so ujetniki svojega spola, vlog, podob, sistema, ideolgoije, časa in pričakovanj. Dokumentaristični pristop, ki se kaže v podtonu njenih podob, daje občutek, da je gledalec le muha na steni, detajli pokrajine in ljudi pa iz ozadja filmskega polja nenehno definirajo in dodatno opomenjajo protagoniste. Ti bijejo družbene boje iz polja lastne intime, kar bi pri Mészáros lahko definirali s parolo »osebno je politično« in »politično je osebno«. Njeni filmi so intimne črtice, preproste zgodbe vsakdana neke tovarniške delavke, ki išče svobodo, pripadnost, ljubezen. Ta je – kot pojejo mladi beatniki v režiserkinem gotovo najbolj eksperimentalnem glasbenem filmu Ne jokajte, lepa dekleta! (Szép lányok, ne sírjatok!, 1970) –, nujna kot voda in zrak. A preprostost zgodb ne pomeni, da so banalne: Mészáros je abstraktna slikarka, ki protagoniste s filmsko kamero postavi v skorajda laboratorijsko okolje, kjer preizkuša čustva in verjetnosti njihovih usod skozi prevpraševanje spola, sekusalnosti, ideologije, zgodovine in nacionalnosti.« – Anja Banko, Ekran

Retrospektivo smo pripravili v sodelovanju z ekipami naslednjih organizacij, ki se jim za sodelovanje najlepše zahvaljujemo: Slovenska kinoteka, Madžarski nacionalni filmski inštitut – Filmski arhiv, Lisztov inštitut – Madžarski kulturni center Ljubljana.

Lepo vabljeni!

>> Anja Banko o Márti Mészáros v reviji Ekran: povezava.
>> Spored Slovenske kinoteke: povezava.