20 Jun Ljubiteljski skok v festival s kinootoškim fanzinom
Ob proslavljanju 15. obletnice Kino Otoka je nastal pravcati fanzin, ki je s pogledom v preteklost festivala segel vse do njegove čisto prve izdaje v letu 2004. Ljubiteljski časopis, ki je med letošnjim festivalom v tiskani obliki krožil med obiskovalci, je zdaj na voljo tudi v spletni izdaji.
Fanzin lahko prelistate TUKAJ. Avtorica Anamarija Krassnig je ročno izdelala svojo otoško zgodbo in ljubitelje festivala s spodnjim zapisom popeljala še skozi proces ustvarjanja.
”Začela sem z naslovnico in zadnjo stranjo. Želela sem se pokloniti vsem dosedanjim izdajam festivala, kar sem naredila z očesi in ribicami, ki so krasili naslovnice vseh katalogov od samega začetka v letu 2004. Zadnja stran pa se je »ozirala blizu in daleč« na naslednje izdaje, filme, sodelavce, ustvarjalce in goste, ki skupaj tkejo ta festival.
Nato sem se vrgla v vsebine preteklih katalogov in medijskih objav. Kakor morje, kjer se Kino Otok dogaja, je bilo to delo neskončno in polno nepričakovanih odkritij. Škatla ob škatli arhiva so nagnetene čakale v festivalski pisarni in kakor Jacques Cousteau sem odkrivala in identificirala ‘ribice’ (torej ideje za fanzin). Tako sem našla Otok Daily, ki so ga nekaj let pripravljali vsak festivalski večer in ob jutrih sveže natisnili. Kino Otok je imel blog, ki si ga še danes lahko ogledate tukaj. Do leta 2009 je imel tekmovalni program, ki ni obstajal le kot vsakoletna nogometna tekma med ekipo in gosti, ampak so gledalci izglasovali zmagovalni film, ki je bil nato nagrajen s slovensko distribucijo.
Video na plaži je bil odlična priložnost za igro besed. Zaradi slabe kvalitete vključene fotografije sem bila primorana razložiti, kje je šala. Ob tem sem pozabila vstaviti šalo o psičku, ki gleda filme. Tukaj je:
V filmski dvorani je bil gospod, ki je s psom gledal film. To je opazil drugi gospod, ki je bil popolnoma presunjen, ker je psiček gledal zbrano in tiho. Večino filma je porabil za opazovanje psa. Ko se je ta končal, je prišel do lastnika in mu rekel: »Ne morem verjeti, kako zelo mu je bil všeč film, sploh se ni premaknil!« Lastnik mu je odgovoril: »Tudi meni se zdi neverjetno, knjiga mu sploh ni bila všeč.«
Vsi psički, ki si ogledujete filme na Kino Otoku, zelo smo vas veseli.
Še dve strani ostaneta: tretja in predzadnja. Na tretji najdete splošne festivalske utrinke ter mojo zgodbico o lanskoletnem festivalskem gostu, gruzijskem režiserju Ratiju Oneliju. Pogovarjala sva se med ‘welcome drinks’ srečanjem in šele kasneje sem se spomnila perfektnega odgovora. Oh, ja.
Zadnji pa so na vrsto prišli prostovoljci. Z najboljšimi nameni sem jim posvetila stran, za katero sem želela, da jo ustvarijo sami. Čeprav niso prispevali prav veliko idej in sem temu namenila manjši komentar na strani, so zopet predano in neutrudno delali na festivalu in dokazali, da brez njih ne gre.”